Sebastian: Hočem te nazaj

Sebastian ali natančneje njegovi kreatorji, izbrani iz obrtniško najsolidnejših slovenskih bendov (Kingston, Power Dancers), so prvi pri nas dojeli, da mora biti poba, ki naj bi prebudil najstnice, mlad in lep.

Nič lažjega, ugotavljate, ampak dejstvo je, da so bili slovenski mladostniški poskusi doslej povsem brez veze, celo brez vsake logike. Avia bend, Napoleon, pa tudi Victory so začenjali z napačnega konca. Najprej so postali zreli, potem pa so ugotovili, kaj je všeč najstnicam.

Vsekakor, Zvone Tomac, član Kingstonov, ki je na poslušanem albumu ustvaril vse, kar je mogoče, od back vokalov do aranžmajev, od snemanja do produciranja ..., je tako pameten poba, da ideje o mladem lepem fantku ni začel ustvarjati iz sebe. Kingstoni so bend za dekleta, ki so bliže kmečki ohceti kot osnovni šoli, Tomačev mali Frankenstein - Sebastian, pa je idealna tržna niša za dekleta in nekatere fante od 5 do 15 let.

Besedila so enostavna, popevke dovolj plesne, da na njih mlade ritke migajo, album pa bo ob razporedu, ki ga očitno določa Tomac, po dveh mega hitih ponudi vsaj še poletno popevko, ki bo zdržala od junija do septembra. Pa smo spet pri obrtništvu in matematiki. Trije hiti v enem letu, veliko nastopov, veliko prodanih plošč.

Zadnjič mi je prodajalec v trgovini s ploščami omenil, da je povsem mogoče, da Sebastian od vsega denarja, ki ga je pomagal zaslužiti svojim ustvarjalcem, ne dobi nič. Morda za sendvič in sok?

Sicer pa ima Sebastian-Tomačeva glasba en velik problem: da je za fante mojih let neznosno neprebavljiva. In če je verjeti uvodničarjem, so celo naši geji še vedno bolj navdušeni nad Derendo kot nad Sebastianom.

* *

povezava