Cousteau

"Pošljite odvetnike, zaščito in denar, tale reč utegne vzleteti," so rekli fantje, bolj za eksperiment kot zares združeni v zasedbi po imenu Cousteau, ko so v Vzhodnem Londonu zaključili s snemanjem svojega prvenca.

Kritiki bi rekli, da se material sliši kot milijon dolarjev, vendar ne v tržnem, ampak zgolj v simbolnem pomenu te priljubljene sintagme. Lestvic, po katerih bi plezale numere s pričujočega ploščka, sredinski tisk zaenkrat še ni stesal.

Izjemno ležerna simbioza elekrike in prevladujoče akustike, aranžirana v scela netrendovsko, dokaj individualistično in rahlo džeži atmosfero, v prvi sapi morda še najbolj potegne na muzikalične pejsaže Danela Lanoisa ali individualistične poteze Chrisa Isaaka, medtem ko v tistih bolj skritih kotičkih ušesa med zbranim poslušanjem odmeva še marsikaj žlahtnega. Da, morda celo kakšna izgubljena dela Pink Floyd.

In zakaj Cousteau? Ker vzbuja prijetne spomine na njihovo otroštvo, katerega del so bili tudi nepozabni Jacquesovi filmi iz morskih globin. Recimo, da so fantje hoteli z glasbo podoživeti te filme. In recimo, da jim je v veliki meri uspelo.

* * * * +