18. 6. 2001 | Mladina 24 | Kultura | Plošča
Bob Dylan: Live 1961-2000 - Thirty-nine Years of Great Concert Performances
CD '01, Sony Music Entertainment Japan; distribucija: Dots
Daleč na vzhodu radi rečejo, da v isto reko nikoli ne stopiš dvakrat. Enako velja za koncerte Roberta Allena Zimmermana, ki je 24. maja letos praznoval 60 let in po svoji stari navadi daleč od oči, a v središču pozornosti stoično oznanil, da je s Forever Young že takrat mislil resno.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
18. 6. 2001 | Mladina 24 | Kultura | Plošča
Daleč na vzhodu radi rečejo, da v isto reko nikoli ne stopiš dvakrat. Enako velja za koncerte Roberta Allena Zimmermana, ki je 24. maja letos praznoval 60 let in po svoji stari navadi daleč od oči, a v središču pozornosti stoično oznanil, da je s Forever Young že takrat mislil resno.
Pod imenom Bob Dylan si je izmislil 20. stoletje in ga lično, nič kaj sistematično zapakiral v 46 uradno izdanih albumov. Genialnih, prelomnih, ekscesnih, kaotičnih, odštekanih, izštekanih, asketskih, komercialnih, klasičnih, odvečnih, bizarnih, baročnih. Kakršnih koli, le slabih ne. Skratka, niti ene njegove pesmi ne moreš v živo slišati dvakrat. Čeprav nosijo iste naslove, na odru definitivno niso iste. Črtajte Grateful Dead, ki so bolj stanje duha kot bend, in na vrhu spiska izvajalcev z največjim številom bootlegov ostane Bob Dylan. Konstantno. Franku Zappi navkljub.
Na lastne oči sem jih v neki mali ploščarni v newyorškem West Villageu videl približno tristo. Vključno z Live in Ljubljana, ki so ga naši eminentni Dylanovi fani kratkomalo posrali. Pričujočo retrospektivo markantnejših živih posnetkov, ki pokriva zdaj že štirideset let Dylanovega koncertiranja, so sestavili na Japonskem (kar znatno zakomplicira branje spremnih tekstov pri komadih) in imeli so srečno roko. Na ploščku najdete kar šest neobjavljenih pesmi oziroma izvedb (vključno z oskarjevsko Things Have Changed, ki je v studijski verziji letos izšla na resnično reprezentativni dvojni kompilaciji The Essential Bob Dylan) ter pet izvedb, ki jih ni na nobenem Dylanovem albumu. Za dobro vago so navrgli To Ramona, ki ste jo do sedaj lahko poslušali v rokumentarcu Don't Look Back; It Ain't Me, Babe iz Dylanovega kot ponedeljek dolgega režiserskega poskusa Renaldo & Clara; ter Born In Time, Cold Irons Bound in Dead Man, Dead Man, ki so jih postrgali z EP-jev in promo kaset. Navidez nametana retrospektiva skače iz obdobja v obdobje. Odpre se z gospelom Somebody Touched Me, posnetim lani v Portsmouthu, in se nadaljuje z Wade In The Water iz leta 1961. Poanta je jasna: časi se spreminjajo, stvari so se spremenile, Dylan ostaja Dylan. Jep, the one and only. Ortodoksni bobologi in kompulzivni zbiralci bootlegov vse to najbrž že imajo, navadnim smrtnikom pa bo Live 1961-2000 še kako polepšal dan.
* * * * *
