21. 8. 2001 | Mladina 33 | Kultura | Plošča
Clawfinger: A Whole Lot of Nothing
(CD '01, Supersonic Records; distribucija: Menart d.o.o.)
Pri tehle švedskih udarnikih sam pri sebi že vrsto let opažam hecno dihotomijo: po eni strani se v teoriji niti pod razno ne znam pripraviti do tega, da bi jih jemal vsaj na pol resno (bizarni skandinavci vrabčjih telesc in predimenzioniranih glasov, ki poskušajo na spoliran pop-heavy način svetu gromoglasno pridigati o problemih, s katerimi so prišli v stik predvsem na CNN-u), ko pa sem potem izpostavljen kaki njihovi bolj učinkoviti poskočnici, začnem praviloma zadovoljno pritrkavati, v intoksiciranem stanju celo, ježeš, z ustnicami slediti besedilu.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
21. 8. 2001 | Mladina 33 | Kultura | Plošča
Pri tehle švedskih udarnikih sam pri sebi že vrsto let opažam hecno dihotomijo: po eni strani se v teoriji niti pod razno ne znam pripraviti do tega, da bi jih jemal vsaj na pol resno (bizarni skandinavci vrabčjih telesc in predimenzioniranih glasov, ki poskušajo na spoliran pop-heavy način svetu gromoglasno pridigati o problemih, s katerimi so prišli v stik predvsem na CNN-u), ko pa sem potem izpostavljen kaki njihovi bolj učinkoviti poskočnici, začnem praviloma zadovoljno pritrkavati, v intoksiciranem stanju celo, ježeš, z ustnicami slediti besedilu.
Tale digipak težkih melodij in kontrolirane jeze se od prejšnjih ne razlikuje prav po ničemer, razen morda po tem, da niti ni več tako zelo svež. Teksti so za to vrsto glasbe še kako primerni, praktično idealni, kar pomeni, da so hkrati iskreni in okorni in da jemljejo kot svoje največje poslanstvo pod soncem, da se rimajo. Sam zvok je glasen in do neke mere celo težak, čeprav je večina najstnikov za pristne eksistencialne prebliske ob teh vižah bržkone vseeno prestara. Res je, prestroge besede, Clawfinger svoje fene v resnici namreč še vedno zastopajo precej dostojno, edina pravična zamera pa naj tokrat leti na vse prevečkrat dolgočasne, repetitivne refrene. Kot nenadejan bonus dve luštkani priredbi Ultravox in Hendrixa.
* * * 1/2
