Mabulu: Karimbo

Z godbami, ki prihajajo iz Mozambika, se ne srečujemo vsak dan. Tiste, ki jih je prinesel pohlep po pokritosti afriških regij pri producentih "velikih odkritij" v polju world music (razdelek "afriški pop"), niso ravno obveljale za dovolj "afriško" privlačne. Tudi nekaj poskusov predstavljanja popularnega mozambiškega mestnega sloga marabenta, ki so zatavali prek nemških godbenih provinc, ni zaleglo. Tudi z Mabulu si nismo bolj na jasnem. Medtem ko so Mozambik razdejale protikolonialne in državljanska vojna, so mondeni zahodni snemalni centri utrjevali stereotipe o "afriški glasbi" iz nekaj mirnejših in dostopnejših območij.

Kaj o marabenti že lahko navržemo, recimo, da je predvsem mestni električni kitarski slog, ki je podoben vzhodnim in južnim afriškim izpeljankam kongovske kitarske rumbe, da jo odlikuje repetitivni ciklični harmonski obrazec, ki ga izvrstno plete več kitar ob poudarjenem beatu bobnov, in da so kot vedno vodilni glasovi pevcev tisti, ki vodijo dialog z spremljevalnimi ženskimi vokali.

Mabulu (v šanganščini pomeni "iskanje dialoga") je bend, ki je nastal na pobudo lokalnega producenta z "nemškim" imenom, ki je 1998 ustanovil prvi zasebni snemalni studio Mozambique Recording v obubožani državi. Mož jo imenuje "naša", kar je vsaj indic, da je ali se ima za Mozambičana in da ni "gospod s snemalno napravo iz Pariza".

V bendu moči združujejo glasbeniki različnih generacij. Tako je njegova zvezda "mozambiški trubadur", šestdesetletni marabentski veteran Lisboa Matavel, sicer lastnik glasbenega kluba in gibalec scene, ki ob veščih muzikantih poje skupaj z mladim, 22-letnim raperjem Chiquitom.

Prvič so snemali leta 1999, leto kasneje pa so v času nekajtedenskih katastrofalnih poplav posneli Karimbo. Lisboa je zložil in posnel N'dambi (Poplave), ki povzema nemoč ob pobesneli ujmi. S pomočjo švicarske nevladne organizacije, ki se udejstvuje v številnih predelih nerazvitega sveta, je bend začel nastopati po podeželju v okolici Maputa. Koncerti so bili spoj godbe, plesa in izobraževalne, prosvetljevalne dejavnosti. Mabulu je občestvo osveščal o aidsu, drogah in otroški prostituciji. Godbenik in godba tudi v tem predelu Afrike ohranjata tradicionalno vlogo vedeža, pomembnega razlagalca, ki jo je "omikani" Evropejec pripravljen zavreči, pa ga toliko bolj stisne za vrat.

Oba vodilna glasova, Lisboov in Chiquitov, sta močna, mladi raper v dialogu s padajočimi melodijami, a tudi kakšno geselno merjeno, starega žurerja tako zabrblja, in to v lokalni "ragga" portugalščini, da je eno samo veselje in gnev skupaj. Kar je vsaj opomin tukajšnjim posredovalcem hip hopa, naj že enkrat nehajo prati izprani ameriški rap-komerc, ko pa "periferija" (v ZDA in drugod po svetu) iz globalne forme dela osrednje reči. Mabulu je ravnokar zunaj z drugim albumom. Po Karimbo so imeli razlog za hitenje.

* * * * +