Busta Rhymes: Genesis
j-records, 2001, naprodaj v Big Bangu
Ko pogovor v hiphopovsko razgledani družbici nanese na Busto Rhymsa si ne moremo kaj, da ne bi kvakali o njegovih v kar dolgem mikrofonskem stažu izpričanih kvalitetah, predvsem o masivni mikrofonski prezenci in karizmi, ki ju poseduje, zlahka pa se je navduševati nad njegovimi brzostrelnimi, hiperenergetskimi, značilno raskavimi divjarijami. Ampak - bodimo iskreni - za katerega od Bustovih albumov bi si upali zatrditi, da je mega dober? Prav imate, za nobenega od štirih celovečernih izdelkov Trevorja Jonesa ne bi mogli reči da je izvrsten primerek svoje vrste.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Ko pogovor v hiphopovsko razgledani družbici nanese na Busto Rhymsa si ne moremo kaj, da ne bi kvakali o njegovih v kar dolgem mikrofonskem stažu izpričanih kvalitetah, predvsem o masivni mikrofonski prezenci in karizmi, ki ju poseduje, zlahka pa se je navduševati nad njegovimi brzostrelnimi, hiperenergetskimi, značilno raskavimi divjarijami. Ampak - bodimo iskreni - za katerega od Bustovih albumov bi si upali zatrditi, da je mega dober? Prav imate, za nobenega od štirih celovečernih izdelkov Trevorja Jonesa ne bi mogli reči da je izvrsten primerek svoje vrste.
Bussa Bus je pač kratkometražni mojster, car napumpanih, mega dobrih in mega uspešnih singlov, ko pa naleti na konceptualno zahtevnejše delo - se reče na izdelavo albuma - mu zmanjka dobrih idej in energetskega šusa. Busta je raperski Schwarzenegger - mojster enovrstičnic ali raperski Carl Lewis - car šprintov. Gledano v luči njegove prve četvorke, ki je narejena po istem receptu - trije hudi hudi hudi singli + ostanek bolj pod- kot povprečne file - je Bustova geneza, ponovno rojstvo na novi založbi, zelo dober rezultat. Očitno je menjava okolja in podpora, ki mu jo je po depresivnem obdobju razhajanja z njegovim prejšnjim labelom, Elektro - nudil šef J-records Clive Davis, Bustu precej koristila.
Še bolj kot to, je na kvaliteten vzpon Bustovega materiala vplivala razširitev producentskega osebja. Saj ne da bi imeli kaj proti beatom DJ-ja Scratcha, ki je sproduciral skoraj vse Bustove albume, ampak glede na kaliber in ugled, ki ga Busta uživa, bi imena kot so Dr. Dre, Neptunes, Jay-Dee in Scott Storch na producentski listi pričakovali že veliko prej. Za popoln užitek ob Genesisu tako ne manjka ničesar - v bistvu je nekaj reči preveč: za začetek bi bilo nujno amputirati popolnoma brezvezniško pojčkanje z naslovom Wife In Law, pa slabookusno Ass On Your Shoulders, sledita pa dve presladkani in neinventivni r&b kolaboraciji s Kelis in Mary J. Blige. Navodilo za uporabnike se tako glasi: pri programiranju izpustite komade od 13 do 17, prav nobene škode pa ne bo, če vaša ušesa zaobide še devetka: Pass The Courvoisier f/ P.Diddy. Sicer pa pojačajte volumen na trojki, desetki in devetnajstki. Povzetek: Genesis je kot celota morda celo najboljši Bustov album, a še vedno ne dovolj za top ten leta 2001. Toda če človek pri tridesetih letih in po štirih albumih krivuljo splošne kvalitete obrne navzgor, mu vendarle lahko rečemo respect. In mu tudi bomo: Busta, respect!
* * * 1/2
