19. 3. 2002 | Mladina 11 | Kultura | Plošča
Ritem planet: Zadnji dobri fantje
CD Menart '02
Plošček zadnjih dobrih fantov smo z drhtečo roko, polno pričakovanja, previdno vtaknili v za to namenjeno špranjo in čakali, da se kaj zgodi. Seveda se ni zgodilo prav dosti oziroma zgodilo se je še več.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
19. 3. 2002 | Mladina 11 | Kultura | Plošča
Plošček zadnjih dobrih fantov smo z drhtečo roko, polno pričakovanja, previdno vtaknili v za to namenjeno špranjo in čakali, da se kaj zgodi. Seveda se ni zgodilo prav dosti oziroma zgodilo se je še več.
Najprej se v ne vem kakšnem kontekstu odrola neki elektronski intro, ki je zadnje čase nuja, če ne celo zapoved določene frakcije slovenske estrade. Ok, to preživimo, nato pa se začne "zares". Od začetka do konca plate se ponuja en sam komad (manj zbrani boste gotovo preverili, ali nimate vklopljene funkcije "repeat"). Nizajo se isti glasbeni motivi, isto tarnanje nad izgubami pičk, katerim so jasno dajali vse (denar, zlato, poljube med galebi ... in preostali slovenski emocionalni kapital), isto gruljenje, namenjeno privabljanju teh, in isti šegavo-nostalgični slavospevi fantovski druščini oziroma kar samemu sebi, da ne bomo površni. Če zadevi dodamo še žanrsko priponko ameriškega cukr roka s pridihom Avstrije, nam stvar postne povsem jasna. Toda zakaj se vdati in odnehati?
Plošča je svojevrsten fenomen, saj lahko o produkcijskem castu govorimo kar kot o all stars zasedbi. Fantje, ki so ploščo odigrali (razen nadarjenega klaviaturista s čopkom to niso zadnji dobri fantje z naslovnice) in jo produkcijsko našraufali, so delo opravili brezhibno. Kje je torej problem??? Problem sta kitarista (iz) Kingstona in Kalifornije. Vrla komponista sta ploščo avtorsko osmislila in to storila tako obrtniško briljantno, da se dejstvo, da je eden iz Idrije, drugi pa iz Kranja, ob homogeni kompaktnosti albuma popolnoma izgubi. Delujeta kot enojajčna dvojčka, kot da je složna, nezavistna prihodnost prav v strogem spoštovanju cehovskih načel in izogibanju presežku, ki je med SLO-estradniki tako zelo nezaželen??? "Če narediva predobro, bodo zamerile druge stranke, če ne celo matični bend; aduti pa se itak hranijo za festivale in Emo."
Skratka, zadnji dobri fantje niso popolnoma nič krivi, če upoštevamo žalostno dejstvo, da bendi niti ne pišejo niti ne izvajajo več studijskih različic svojih komadov. Morda bi zadevo lahko le malce drugače naslovili. Recimo Taiwan pod Alpami.
* *