MZ

 |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča

Igor Lunder With Reeds

Jazz Menu CD '03, samozaložnik Igor Lunder; distribucija: Statera

Precej nenavadna zasedba štirih pihalcev in vodje-kitarista; lepo presenečenje za tukajšnje razmere. Igor Lunder, Aleš Suša, Tadej Božič, Klemen Kotar in Blaž Trček so humorni, igrivi, ljubi se jim delati in še decentni so - pihalci z dobro atako, z zdaj vihravo zdaj nadzirano mladostno željo menjavajo različice saksofonov, grabijo tudi klarinete, flavte in didžeridu, kitarist pa ne tava v šprudlu in preludijskih zablodah. V izogib egomanijam kvintet precejkrat zazveni kot nekakšna komorna muzika, kdaj pa kdaj zaswinga, predvsem pa pametno ekvilibrira Lundrove avtorske prispevke, Theloniousa Monka, Horaca Silverja, po eno "tradicionalno" domačo in ameriško.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

MZ

 |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča

Precej nenavadna zasedba štirih pihalcev in vodje-kitarista; lepo presenečenje za tukajšnje razmere. Igor Lunder, Aleš Suša, Tadej Božič, Klemen Kotar in Blaž Trček so humorni, igrivi, ljubi se jim delati in še decentni so - pihalci z dobro atako, z zdaj vihravo zdaj nadzirano mladostno željo menjavajo različice saksofonov, grabijo tudi klarinete, flavte in didžeridu, kitarist pa ne tava v šprudlu in preludijskih zablodah. V izogib egomanijam kvintet precejkrat zazveni kot nekakšna komorna muzika, kdaj pa kdaj zaswinga, predvsem pa pametno ekvilibrira Lundrove avtorske prispevke, Theloniousa Monka, Horaca Silverja, po eno "tradicionalno" domačo in ameriško.

Pobje natanko vedo, česa so trenutno sposobni, in se predvsem spričo te rane modrosti bližajo načelu, kakršno mora spoštovati vsak dostojen glasbeni maček. Prijetno, spodbudno, nepretenciozno delo svežih graških diplomantov oziroma absolventov. Janez Križaj jih je posnel zelo ustrezno. Mestoma - zlasti v harmonskih postopih, v svežini, manj v zvoku - uidejo kurikulu "akademije" za "jazz". Potihem si je navsezadnje želeti še pravočasen polet onkraj robov in smel korak k tveganejši igri. Morda sčasoma celo v "sproti komponirane" godbe?

* * * *