3. 6. 2003 | Mladina 22 | Kultura | Plošča
Si Begg: Director's Cut
CD, Mute '03, distribucija Dallas
Za Si Begga bi že moralo biti splošno znano, da je studijski mojster, če ne celo virtuoz, in da vseskozi drži v žepu trdno stisnjeno figo, tako da se je od njega vedno znova nadejati izbranih specialitet. Kar drži in zdrži preko večine tu priobčenega ploščka, ki spočetka krepi vtis, da se je nemogoče naveličati njegovih skrivnih, na osnovi elektra, breakbeata in 2-stepa previjačenih receptur, s katerimi zbija šale in nadgrajuje žanr, da muzika, ki za vsakim vogalom postreže s presenečenjem in gagom, že ne more biti dolgočasna. Begg, ki dostikrat priloži pravo pašo za ušesa in noge, tako brejkdenserjev kot manj izučenih plesalcev, pa z Director's Cutom nazadnje požanje tudi nekaj zehanja in kako, ne samo v ekstazi nad žlahtnostjo sporeda naježeno dlako.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
3. 6. 2003 | Mladina 22 | Kultura | Plošča
Za Si Begga bi že moralo biti splošno znano, da je studijski mojster, če ne celo virtuoz, in da vseskozi drži v žepu trdno stisnjeno figo, tako da se je od njega vedno znova nadejati izbranih specialitet. Kar drži in zdrži preko večine tu priobčenega ploščka, ki spočetka krepi vtis, da se je nemogoče naveličati njegovih skrivnih, na osnovi elektra, breakbeata in 2-stepa previjačenih receptur, s katerimi zbija šale in nadgrajuje žanr, da muzika, ki za vsakim vogalom postreže s presenečenjem in gagom, že ne more biti dolgočasna. Begg, ki dostikrat priloži pravo pašo za ušesa in noge, tako brejkdenserjev kot manj izučenih plesalcev, pa z Director's Cutom nazadnje požanje tudi nekaj zehanja in kako, ne samo v ekstazi nad žlahtnostjo sporeda naježeno dlako.
Krivca bo iskati v repetitivnosti scenosleda in pretegnjenih, kontinentalcem kvečjemu zoprnih šal iz zabavnoglasbenih osemdesetih, Beggu pa se nekajkrat celo zgodi, da ga vokali, ki barvajo več kot polovico ploščka, potisnejo v ozadje. Vseh zagat seveda ni zvračati na angleški smisel za humor in ekscentriko - s katerima se je Begg nadvse izkazal tekom zbornikov svoje, debilani posvečene firme Noodles - temveč v številu projektov, ki jih ima naenkrat v paci. Še en Beggov "konceptualni" album ali vaje v slogu? Ma, konec koncev: kako ima lahko plošček, na čigar ovitku je ovekovečeno toliko formatov za shranjevanje računalniških zapisov, tudi vžgano zaščito, ki preprečuje, da bi se ga zapeklo na domači mašini?
* * * *
