Darryl Worley: Have You Forgotten?

Daleč od tega, da bi nadebudnemu domoljubu Darrylu Worleyju odrekal popevkarski talent in žanrsko razgledanost pri pacanju tradicionalne ameriške govedine, toda tale plošček dejansko predstavlja 24-karatni specimen vulgarnega oportunizma in učno uro (okej, dve sekundi manj) o neznosni transparenci glasbenega okusa Busheve nacije. Ne, dragi moji, Amerika ne ljubi pajacev in pajacinj tipa Madonna, ki guncajo afne po naših lestvicah; te ima za izvoz. Amerika ljubi resne, urejene fante, ki jo znajo urezati po domače in orositi oko vsem slojem družbe enako. Have You Forgotten, “pesem, ki se je boste vedno spominjali, o dogodku, ki ga ne boste nikoli pozabili”, je taka viža.

Daljinsko vodeni zadetek v vrhove country lestvic. Orožje za množično razneženje. In seveda cukrček za distancirano uho, saj Darryl v goreči ljubezni do domovine ne loči Sadama od Osame, besedilo pa je zgrajeno kot hvalnica narodnoosvobodilnemu boju ZDA, ki so leta in leta ječale pod iraško okupacijo. Jep, okupacijo, ki se je začela z rušenjem “tistih dveh stolpov”. Drugače pa se je pesem kar sama porodila med Worleyjevim božičnim koncertom za ameriške enote v Afganistanu, kjer so mu “najboljši ljudje na svetu” rekli: “Veš, sem smo se prišli borit zate in za tvojo družino. Zdaj mi potrebujemo tebe, da se v domovini boriš za nas.” Rečeno, storjeno. Konec maja je tako izšel pričujoči plošček s 16 komadi, kar je za kantrijaški izdelek nenavadno veliko glasbe. No, med poslušanjem se izkaže, da so v resnici nove samo štiri pesmi, ostalih dvanajst pa je “zavoljo konceptualnosti” snetih z Worleyjevih prejšnjih, avtorsko zrelejših albumov Hard Rain Don't Last in I Miss My Friend. Kar je konec koncev edini razlog za nakup tega uglasbenega Patriotizma za telebane. Nujno poslušanje za vse bodoče pojoče majorje.

* * *