24. 8. 2003 | Mladina 33 | Kultura | Plošča
Kevin Coyne: Carnival
CD `02, Ruf Records; distribucija: Statera
Stari kantavtorski maček, neprilagojenec iz angleškega Derbyja Kevin Coyne ne neha. Nekdanji socialni terapevt, ki je po 11 albumih za Virgin v sedemdesetih leta 1981 popolnoma zabredel v alkoholizem, doživel živčni zlom, se je počasi vračal prek Nemškega, kamor se je bil preselil. Pobral se je, vedno oster jezičnež, protestnik, multiinštrumentalist, pevec, in na svoje zadnje raznolične albume - za ducat "nemških" jih je - privabljal glasbenike, kakor so Nick Cave, Lou Reed, Jeff Buckley, kar vsaj malo pove, kakšen ugled med stihoklepci je užival. Carnival je tisti tip albuma, zaradi katerega avtorske posebneže, izšle iz zagamane socialne in osebne situacije, rešpektiramo, jih radi poslušamo; od kakšnega Vana Morrisona do Randyja Newmana, celo do Davida Thomasa iz Pere Ubu.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
24. 8. 2003 | Mladina 33 | Kultura | Plošča
Stari kantavtorski maček, neprilagojenec iz angleškega Derbyja Kevin Coyne ne neha. Nekdanji socialni terapevt, ki je po 11 albumih za Virgin v sedemdesetih leta 1981 popolnoma zabredel v alkoholizem, doživel živčni zlom, se je počasi vračal prek Nemškega, kamor se je bil preselil. Pobral se je, vedno oster jezičnež, protestnik, multiinštrumentalist, pevec, in na svoje zadnje raznolične albume - za ducat "nemških" jih je - privabljal glasbenike, kakor so Nick Cave, Lou Reed, Jeff Buckley, kar vsaj malo pove, kakšen ugled med stihoklepci je užival. Carnival je tisti tip albuma, zaradi katerega avtorske posebneže, izšle iz zagamane socialne in osebne situacije, rešpektiramo, jih radi poslušamo; od kakšnega Vana Morrisona do Randyja Newmana, celo do Davida Thomasa iz Pere Ubu.
Coyne je ravno iz te branže; poznavalec zgodovine popularne godbe, njen sotvorec, nekomercialnež, ki mu je populizem tuja reč. Doma je v rocku in bluesu, ki ju zna začiniti z eksperimentom, drugimi formami in praktiki, denimo v sodelovanju z jazzarko Carlo Bley ali "brechtovko" Dagmar Krause. Tak je tudi tale album z majhno zasedbo in zagonetnimi besedili, ki jih tečno poje, tudi bluesovske klasike, kot so Rolling and Tumbling ali Sugar Mama, s katerimi so v Angliji v šestdesetih gor rasli mladi študenti umetnostnih kolidžev. Šestdesetletnik dela zrelo, angažirano muziko s prevprašujočimi podtoni. Fin, odkritosrčen album.
* * * *
