3. 10. 2003 | Mladina 39 | Kultura | Plošča
Braxtaal: Dworr buun
CD, Kontrans 2001; na prodaj na koncertu v klubinji Gromka
Nizozemski trio, ki kroži pod "piarovskim" nazivom "avant-rock trio s sintetizatorjem in bobni", je ena izmed združb, ki jih vodi glasovni čudotvornik Jaap Blonk. Cedejka ni nova, a je novatorska po načinu zajemanja iz zgodovinskih avantgard, sodobnega rokovanja z vnanjskimi elektrofonskimi pripravami za uglasbljanje šumov, pop senzibilna v poskusu njihovega vkomponiranja v razpoznavno formo z ritmičnim tokom in rifovsko redundanco za podlago, ki "goni" in je improvizacijska ter eksperimentalna. Obenem je trio vsaj skromen garant, da je domišljijska raba elektronskih glasbil, s katerimi lahko gneteš, pregibaš tone, šume, glasbene obrazce, še mogoča, da je še ni dokončno požrla vsesplošna erozija elektro-didžej-mezganja. Torej je godbotvoren podvig. Za povrh Blonk (glas, elektronika), faliran študent fizike, matematike in pisarniški delavec, razgledan samoformirani muzik, z Robom Daenenom (sampler, sintetizator) in Theom Bodewesom (elektronska tolkala, sampler) v Braaxtaal tako posrečeno "združuje delo" (star samoupravljavski imperativ je preživel kvečjemu v takšnih socialnogodbenih manufakturah, ki so del improgodbene glasbene formacije), da fino premika, ostri in topi robove med raznorodnimi praksami delanja godbe.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
3. 10. 2003 | Mladina 39 | Kultura | Plošča
Nizozemski trio, ki kroži pod "piarovskim" nazivom "avant-rock trio s sintetizatorjem in bobni", je ena izmed združb, ki jih vodi glasovni čudotvornik Jaap Blonk. Cedejka ni nova, a je novatorska po načinu zajemanja iz zgodovinskih avantgard, sodobnega rokovanja z vnanjskimi elektrofonskimi pripravami za uglasbljanje šumov, pop senzibilna v poskusu njihovega vkomponiranja v razpoznavno formo z ritmičnim tokom in rifovsko redundanco za podlago, ki "goni" in je improvizacijska ter eksperimentalna. Obenem je trio vsaj skromen garant, da je domišljijska raba elektronskih glasbil, s katerimi lahko gneteš, pregibaš tone, šume, glasbene obrazce, še mogoča, da je še ni dokončno požrla vsesplošna erozija elektro-didžej-mezganja. Torej je godbotvoren podvig. Za povrh Blonk (glas, elektronika), faliran študent fizike, matematike in pisarniški delavec, razgledan samoformirani muzik, z Robom Daenenom (sampler, sintetizator) in Theom Bodewesom (elektronska tolkala, sampler) v Braaxtaal tako posrečeno "združuje delo" (star samoupravljavski imperativ je preživel kvečjemu v takšnih socialnogodbenih manufakturah, ki so del improgodbene glasbene formacije), da fino premika, ostri in topi robove med raznorodnimi praksami delanja godbe.
Glasovni in jezični de-generik po zgledu dadistov izumlja lastno imaginarno govorico, idiolekt, ki ni Dutch in z njo celo naslovi album in zapiše ne-smiselne poeme. Slasti se v razsežnostih glasu, ki niso razločljive, a jih ravno zvokovna povečava in pregiba naredi za večje, slišne in razločne. A Blonk izumlja celo posebne notne zapise, male grafeme, glasbeno zvenske preskripte, iz katerih trio v živo elektrofonsko dela muziko, ki je poslušljiva, celo všečna, če se degradirano uho uspe prebiti čez prvo prevpraševanje o "normalni glasbenosti". Tu notri je dovolj podlage in zgodovinskih form, da jih ne bi prepoznalo. Potem se šele zares odpre izjemen glasbeno govorični svet duhovitih nastopačev, poetov, elektrofonikov, plesnih capljev. Braxtaal - bend srednje generacije nizozemskih impro frikov - bo morda celo tukajšnji koncertni nastopaški presežek med redkimi, preredkimi avantgodbami iz prve roke.
* * * * 1/2
