14. 11. 2003 | Mladina 45 | Kultura | Plošča
Martin Scorsese Presents: The Blues
5 x CD '03, Columbia/Legacy; distribucija: Dots Records
Martin Scorsese, vsestransko razgledani filmar in cinefilski encikloped, nazadnje režiser nenormalno podcenjenih Tolp New Yorka, drugače pa neutrudni varuh filmske dediščine, se je pred šestimi leti kot izvršni producent lotil kolosalnega projekta s preprostim naslovom The Blues. Nanizanko The Blues sestavlja sedem celovečernih televizijskih filmov v režiji sedmih avtorjev, ki po Scorsesejevih besedah tako ali drugače dihajo s to žlahtno zvrstjo svetovne in ne zgolj ameriške glasbe. Scorsesejev film Feels Like Going Home je srčno posvetilo delta bluesu. Piano Blues Clinta Eastwooda izpostavlja pomen klavirja kot nepogrešljivega bluesovskega inštrumenta. Wim Wenders s Soul of a Man mistificira biografije bluesovskih nesmrtnikov, njihove pesmi pa izvaja cvet nič manj kultnih interpretov od Nicka Cava in The Bad Seeds do Lucinde Williams.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
14. 11. 2003 | Mladina 45 | Kultura | Plošča
Martin Scorsese, vsestransko razgledani filmar in cinefilski encikloped, nazadnje režiser nenormalno podcenjenih Tolp New Yorka, drugače pa neutrudni varuh filmske dediščine, se je pred šestimi leti kot izvršni producent lotil kolosalnega projekta s preprostim naslovom The Blues. Nanizanko The Blues sestavlja sedem celovečernih televizijskih filmov v režiji sedmih avtorjev, ki po Scorsesejevih besedah tako ali drugače dihajo s to žlahtno zvrstjo svetovne in ne zgolj ameriške glasbe. Scorsesejev film Feels Like Going Home je srčno posvetilo delta bluesu. Piano Blues Clinta Eastwooda izpostavlja pomen klavirja kot nepogrešljivega bluesovskega inštrumenta. Wim Wenders s Soul of a Man mistificira biografije bluesovskih nesmrtnikov, njihove pesmi pa izvaja cvet nič manj kultnih interpretov od Nicka Cava in The Bad Seeds do Lucinde Williams.
The Road to Memphis Richarda Pearca minuciozno podoživlja odisejado B.B. Kinga in njegovih kolegov. Charles Burnett v Warming by the Devil's Fire skozi pogled mladeniča iz Misisipija skicira napetosti med nebeškim zvenom gospela in hudičevim stokanjem bluesa. Red, White & Blues Mika Figgisa s prispevki Vana Morrisona, Erica Claptona, Jeffa Becka in Toma Jonesa osvetli šestdeseta leta ter vlogo britanskih glasbenikov pri ameriški reinterpretaciji bluesa. Paralele med čikaškim bluesom in hip-hopom pa razkriva Marc Levin v Godfathers and Sons. Restavrirana glasbena zapuščina iz Scoresesejeve serije, nadgrajena in dopolnjena s sodobnimi vokalno instrumentalnimi legendami ter njihovimi interpretacijami, je na voljo na sedmih soundtrackih in petih konceptualnih diskih, ki jih namesto rdeče niti povezuje maksima Willieja Dixona: “Blues so korenine; vse ostalo so sadeži.” No, poskrbljeno je bilo tudi za enojni, žepu prijaznejši prisluh v obliki pregledne kompilacije The Best of the Blues z 21 komadi.
* * * * *
