Helena: Moje najlepše

Človek bi se kar razjokal, ko vidi, na kakšen način nam nacionalka skupaj s svojimi tozdi krade še zadnje tolarje naročnine. Založba kaset in plošč, ki jo je generalni direktor Aleks Štakul ob začetku svojega mandata hotel ukiniti, se je temu z uspešnim lobiranjem izognila. In kup nesposobnežev brez vizije in koncepta je še vedno lenobno na svojih stolčkih. Kadar ne izdajajo plošč svojih sorodnikov, padajo "the best of" projekti. Neurejeni in neinformativni cedeji, brez vsake reklamne akcije in brez najmanjše podpore medija, katerega del so ...

Zadnjič smo izračunali, da bi plošča Helene Blagne lahko nosila desettisoče evrov dobička, če bi jo izdal kje drugje, če bi jo izdali šlosarji, če bi jo prodajal zadnji klošar ... Tako pa biznisa ne bo. Za ploščo sploh ni nihče slišal. Ko sem telefoniral na nacionalni radio, sem jih z vprašanjem kar malo presenetil, potem pa so videli, da so jo pred kakim tednom dobili v arhiv. Nihče jih ni obvestil o izidu. Včasih ima človek občutek, kot da bi hoteli zanalašč do konca obubožati (glejte, ne da se nič narediti), da bi podjetje pozneje lahko po tihem od RTV-ja kupili. Arhiv, ki ga ima založba, pa je, kot veste, vreden več kot vse ostale slovenske založbe skupaj.

No, ko se že se nehamo sekirat zaradi slabega suporta plošči, se začnejo problemi z izborom komadov. Niti pod razno ni jasno, zakaj so na plošči nekateri hiti, drugih pa kar ni. Kakšen je bil kriterij, nam zamolčijo, povedo le, da je komade zbral Uroš Simerl. Ob komadih ni napisano, s katere plošče prihajajo, in zraven ni letnic, pa tudi kak tekst o zgodovini Helene Blagne bi se prilegel, ampak to je za nacionalko pretežko. Plače tako ali tako dobijo po difoltu.

A ja, Helena pa iz dobrih starih časov, ko ji je uspelo prebuditi slovensko popevko, na svoj seksi opereten način, preden je postala slovenska Ceca. Osemnajst prijaznih popevk, med njimi nekaj duetov, in avtorji (Sfiligoj, Brendi, Hvale, Vlašič ...) ki so jo pomagali ustvariti.

* * +