4. 4. 2004 | Mladina 13 | Kultura | Plošča
Kora Jazz Trio
CD, Melodie 2003; na prodaj na zahodnoafriškem festivalu
Že naziv tria je nekaj nepričakovanega, a vsled dinamiki in prilagodljivosti afriških glasbenikov ne nekaj, na kar ne bi bilo moč pomisliti. Staro griotsko glasbilo Mandejcev je 21-strunska harfa kora, ki se je od konca 19. stoletja razširila onstran meja mandinško in maninško govorečih ljudstev v zahodni Afriki in celo ni več ostajala ekskluzivno v rokah dedne kaste, obrtniškega razreda ndjamakala, ki je bil ustni spomin svojega ljudstva.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
4. 4. 2004 | Mladina 13 | Kultura | Plošča
Že naziv tria je nekaj nepričakovanega, a vsled dinamiki in prilagodljivosti afriških glasbenikov ne nekaj, na kar ne bi bilo moč pomisliti. Staro griotsko glasbilo Mandejcev je 21-strunska harfa kora, ki se je od konca 19. stoletja razširila onstran meja mandinško in maninško govorečih ljudstev v zahodni Afriki in celo ni več ostajala ekskluzivno v rokah dedne kaste, obrtniškega razreda ndjamakala, ki je bil ustni spomin svojega ljudstva.
Glasbo djelijev so prvotno igrali na ksilofon bala (balafon), lutnjo koni in harfo kora. Povezana je bila z vladarji, vojščaki, trgovci in drugimi pokrovitelji.
Maninka Djeli Moussa Diawara je med odličnejšimi gvinejskimi špilavci na kori in je tudi prevejan kitarist, kar je ena izmed modernizacij djelijske godbe od 20. let prejšnjega stoletja. Ravno kozmopolitski djeliji so zaradi svojega novega socialnega statusa in spreminjajočih se pokroviteljskih razmerij bili tudi primorani sprejemali "tuje" vplive. Druga dva v triu sta pianist Abdoulaye Diabate (še en griotski priimek) in tolkalec Moussa Cissoko. Glavni solistični inštrument, ki izjemno napleta z drugima, je kora. Klavir je bolj reduciran na kroženje in ponavljanje obrazcev, na intoniranje teme, tolkala skrbijo za pulz in premeščanje naglasov. Ko pade Charlieja Parkerja Now Is The Time, je jasno, da iz kore virtuoz lahko izvabi vse, celo prenaredi jazzovski bopovski solo. Malo razmika v intonaciji med klavirjem in koro kvečjemu paše, dinamizira, širi posluh in prostor. Drugače pa to je nadvse svetla, melodiji zavezana godba, ki se bohoti v grozdih in variacijah. Lahkotno, a ne "lahko", raje mehkobno. Manjka le še kakšna drznejša kompozicijska poteza.
* * * *
