MXM

 |  Mladina 14  |  Kultura  |  Plošča

Chris Eckman: The Black Field

CD '04, Glitterhouse Records; distribucija: Panika

V Seattlu, današnji svetovni prestolnici grandža, je Chris Eckman pred natanko dvajsetimi leti donegoval enega najbolj zimzelenih poganjkov americane, ki je pod imenom The Walkabouts in po zaslugi sugestivnega vokala Carle Torgerson do srca najprej segel občinstvu onkraj oceana. Temačne, prostrane in baladno zasnovane zgodbe, ki so jih pripovedovali Walkabouts, so v občasno skrčeni zasedbi Chris & Carla še pridobile na elegičnosti, zato se je določenim ljubiteljem njihove oziroma njune glasbe občasno utrnilo vprašanje, kako komorna bi bila šele solistična plošča transnacionalnega vandrovca, ki se je nedavno ustalil v slovenski prestolnici.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

MXM

 |  Mladina 14  |  Kultura  |  Plošča

V Seattlu, današnji svetovni prestolnici grandža, je Chris Eckman pred natanko dvajsetimi leti donegoval enega najbolj zimzelenih poganjkov americane, ki je pod imenom The Walkabouts in po zaslugi sugestivnega vokala Carle Torgerson do srca najprej segel občinstvu onkraj oceana. Temačne, prostrane in baladno zasnovane zgodbe, ki so jih pripovedovali Walkabouts, so v občasno skrčeni zasedbi Chris & Carla še pridobile na elegičnosti, zato se je določenim ljubiteljem njihove oziroma njune glasbe občasno utrnilo vprašanje, kako komorna bi bila šele solistična plošča transnacionalnega vandrovca, ki se je nedavno ustalil v slovenski prestolnici.

Chrisov solo prvenec The Black Field, ki naj bi ga inspiriralo platno njegovega tasta, slikarja Nikolaja Beera, vzpodbudilo pa sodelovanje pri avtorski teve nanizanki Maje Weiss, prinaša devet stiliziranih žalostink v prepoznavno težkih, občasno kar zateženih odtenkih; 48 minut, nasičenih s pozabljenimi pejsaži, osamljenimi liki, izgubljenimi emocijami in umet(el)nim svetoboljem. V bistvu zelo slovenski izdelek. Ki pa enkrat za spremembo zna biti zamorjen v slogu.

* * * +