15. 4. 2004 | Mladina 15 | Kultura | Plošča
Manecas Costa: Paraiso di gumbe
CD, BBC Music/Late Junction 2003
Z današnjim Lizbončanom, ki je doma iz Gvineje Bisau, se oziramo tudi na pohvale vredni minuli mini zahodnoafriški festival v CD, kjer je Manecas Costa s skupino nastopal. Nekdo se ga bo spomnil kot člana benda Waldemarja Bastosa. Smo torej na luzofonskem terenu, četudi je afriški ali brazilski prek Afrik in Portugalske "matice". Nekdanja kolonialna metropoloa postaja zatočišče glasbenikom iz nekdanjih afriških kolonij, ki jih je vse po vrsti razžirala državljanska vojna kot sestavni del "politike želodca" . Costova patria ni bila izjema. Lanski prvenec njegove skupine Paraiso di gumbe je bil lepo sprejet. BBC se je s svojo world music založbo lepo lansiral med druge.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
15. 4. 2004 | Mladina 15 | Kultura | Plošča
Z današnjim Lizbončanom, ki je doma iz Gvineje Bisau, se oziramo tudi na pohvale vredni minuli mini zahodnoafriški festival v CD, kjer je Manecas Costa s skupino nastopal. Nekdo se ga bo spomnil kot člana benda Waldemarja Bastosa. Smo torej na luzofonskem terenu, četudi je afriški ali brazilski prek Afrik in Portugalske "matice". Nekdanja kolonialna metropoloa postaja zatočišče glasbenikom iz nekdanjih afriških kolonij, ki jih je vse po vrsti razžirala državljanska vojna kot sestavni del "politike želodca" . Costova patria ni bila izjema. Lanski prvenec njegove skupine Paraiso di gumbe je bil lepo sprejet. BBC se je s svojo world music založbo lepo lansiral med druge.
Costa pa dokazuje, da nenavadno in nadvse mehkoritmično ubiranje strun ostaja enkratna domena zahodnoafriških glasbenikov. Muzika je melanž, različica kreoliziranega, predvsem pa urbanega "lokalnega" sloga gumbe. Je torej luzofona po velikih "odkrivanjih" glasbe Angole, Mozambika in Zelenortskih otokov s hegemono brazilsko zvensko krajino nekaj zadaj v ušesih. Gvinejsko-portugalska različica se uklanja standardom iz prve roke, standardom pop skupine s pol-akustičnimi glasbili, a je tudi nostalgičen pogled od daleč na dogajanje "doma". Je (pri)srčen album, lepo odigran (posnet vendarle v Gvineji Biasu), ravno lepo vmes med tem, kar terja zahodni trg in kar naj bi bilo svetovljansko lokalno. Migrantski zvoki in prijetne harmonije so lep dodatek znanemu s tega razpršenega godbenega prostora.
* * * *
