Johnny Cash: My Mother's Hymn Book

Peti element iz veličastnega monolita Unearthed, izčrpnega petornega albuma in testamenta največje ameriške glasbene ikone, ki je bil sprva načrtovan kot popolnoma drugačno posvetilo desetletnici sodelovanja med Rickom Rubinom in Johnnyjem Cashem, začenja svojo pot kot samostojni album. Album, ki ga Johnny v uvodu opiše kot izdelek, na katerega je najbolj ponosen, prinaša petnajst gospelov in nabožnih pesmi iz družinske pesmarice, brez katerih Johnny Cash najverjetneje nikoli ne bi postal tisto, kar je bil. In konec koncev še zmeraj je.

"Za nas, ki verjamemo, je Bog marsikaj," je napisal pred leti. "Po mojem je Bogu všeč južnjaški naglas, naklonjen je country glasbi in igranju kitare." Jep, kdo bi še pustil, da dušo njegove recimo temu "tradicionalne" glasbe ponovno odkrije producent speed metala in rapa? My Mother's Hymn Book je težka, neusmiljena, za neposvečene celo morbidna izkušnja, kot celota pa razmišljujoč in introspektiven izdelek človeka, ki se mora naposled spraviti sam s sabo in skleniti krog. Človeka, ki je vedno verjel v prave stvari, a nikoli ni bil pravi vernik. "Ne, nikoli," je s skrivnostnim nasmeškom odgovoril na vprašanje, če je jezen na Boga, ker ga je po smrti June Carter Cash pustil samega. "Moje roke, vedno so bile prekratke, da bi boksal z Bogom."

* * * * *