Patetico: Prolog

Počasi bomo lahko že ugotavljali, da iz tele založbe ponavadi prihajajo malo bolj normalne slovenske plošče. Po Ježku, po Alešu Hadalinu in po etno paru Ramoveš, so se k Sanjam s prvo uradno ploščo zatekli tudi Patetico, ki so imeli s svojimi posnetki menda kar veliko težav, ker naj ne bi dobili dovoljenja za svoje priredbe nekaterih evergreenov. Mogoče bi morali vprašati Mirana Rudana, kako je naredil svojo Lauro pa bi jim bilo lažje. S poštenostjo pa člouk res nikamor ne pride več.

Zato je Prolog pravzaprav mala ploščo, mali cd spetimi šlagerji, ki pa je kljub različnim ocenam eno najprivlačnejših poslušanj v zadnjem času. Patetičaji so delali z materialom za katerega so dobili ali pa niso potrebovali dovoljenj.

Mariborski godci so naši najboljši popevkarji in tisti, ki bi radi poslušali alternativno ali celo eksperimentalno glasbo, se v Prologu ne bodo našli. Glasba je izdelana natančno in pobov ter dekleta v nobenem trenutku ne zanese iz umerjenih zvokov. Še bolj perfekcionistično so napisana besedila in avtor Rok Vilčnik v vsakem tekstu posebej hodi po robu banalnosti a se, vsaj po nekaj poslušanjih zdi, da meje ne prestopi. Profesionalni pesnik pač.

Po drugi strani pa je projekt Prolog predolgo čakal na izid in šok, ki ga je bend povzročil ob ilegalcu, se je polegel, to pa pomeni, da so jih mnogi že odpisali. Z odlašanjem so izgubili prednost prve poteze.

* * * *