10. 10. 2004 | Mladina 40 | Kultura | Plošča
Lublanski psi: Hrapavogrobo te ljubim / Drenjanje s sodrgo
CD '04 Dallas
Lublanski psi, kultni pank bend konca sedemdesetih in začetka osemdesetih je končno izdal tale dva cedeja. Na prvem so komadi iz sedanjega obdobja, na drugem je devet evergreenov iz časov originalne ekipe, iz katere je konec koncev ostal samo pevec Mario Šelih. OK, tudi turbo direktor KD Group in lastnik polovice Slovenije Matjaž Gantar, čeprav tisti z boljšim spominom k Psom za basista bolj štejejo Tofsija, ki je imel plac v katerem so fantje v začetku vežbali. Tako v postavi poleg njega ni, Milča Koširja, šefa in avtorja benda, niti bobnarja Mirana Potočkija. Originalni člani sodelujejo samo na drugem CDju (Drenjanje s sodrgo), ki je pač prepozno izdan zapis zgodovine slovenskega panka. Izredno zrela besedila nekega šestnajstletnika (Milča Koširja), ki jim v Sloveniji ni najti podobnega in melodičen pankenrol, ki dvigne na noge. Himna naše mladosti, Dobro jutro, mati, Sončna parada... so komadi, ki bi jih sedanja ekipa težko spravila iz sebe. In mimogrede ne vem zakaj imam občutek, da se nekaj njihovih starih stvari še velja po arhivih.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
10. 10. 2004 | Mladina 40 | Kultura | Plošča
Lublanski psi, kultni pank bend konca sedemdesetih in začetka osemdesetih je končno izdal tale dva cedeja. Na prvem so komadi iz sedanjega obdobja, na drugem je devet evergreenov iz časov originalne ekipe, iz katere je konec koncev ostal samo pevec Mario Šelih. OK, tudi turbo direktor KD Group in lastnik polovice Slovenije Matjaž Gantar, čeprav tisti z boljšim spominom k Psom za basista bolj štejejo Tofsija, ki je imel plac v katerem so fantje v začetku vežbali. Tako v postavi poleg njega ni, Milča Koširja, šefa in avtorja benda, niti bobnarja Mirana Potočkija. Originalni člani sodelujejo samo na drugem CDju (Drenjanje s sodrgo), ki je pač prepozno izdan zapis zgodovine slovenskega panka. Izredno zrela besedila nekega šestnajstletnika (Milča Koširja), ki jim v Sloveniji ni najti podobnega in melodičen pankenrol, ki dvigne na noge. Himna naše mladosti, Dobro jutro, mati, Sončna parada... so komadi, ki bi jih sedanja ekipa težko spravila iz sebe. In mimogrede ne vem zakaj imam občutek, da se nekaj njihovih starih stvari še velja po arhivih.
In kaj smo dobili sedaj. Uspešnega managerja ter prvaka celjskega teatra s spremljevalnimi godci in s besedili, ki sodijo bolj v rubriko Hudo. Če so bili Lublanski psi pred petindvajsetimi leti bend, ki je sodil v sedemdeseta, so Lublanski psi sedaj garažni bend za bežanje od žene. Tako kot trim liga v Mostah, ob petkih popoldne pridejo bajsiji na tekmo in v soboto navsezgodaj se vrnejo domov pijani kot krave in naveličani iste babe. In ženskam tale plošča ne bo všeč, pa tudi (to pa že veste) duhovnikom, ki posiljujejo otroke, verjetno ne. Na žalost pa so besedila napisana tako klišejsko, da se glasneje slišijo tihi zvonovi Marka Breclja kot glasno lajanje prenovljenih Psov. Skoraj pa bi si upal trditi, da se Cerkev z Gantarjem kljub klevetanju ne bo sprla. Saj je kot pravi Slovenec član Zbora za republiko.
+ + / + + + + +
