24. 10. 2004 | Mladina 42 | Kultura | Plošča
Jon Madof: Rashanim
CD, Tzadik 2003; www.tzadik.com
Nedavni gostje na gromkem odru so poželi deljena pričevanja "uhoslušcev", toda vsi so se izmazali z avtentifikacijsko sodbo, da je v živo, se pravi elektroakustično, trio Rashanim manj hermetičen kakor na plati (nič manj elektroakustično dan v poslušanje). Da vse skupaj vendarle ni tako "preprosto", je bila dobrohotnejša poanta, ki vedno rada išče dobrobiti v niansah, najde dobro besedo za sceno, nje prakso. Vseeno trio kitarista Jona Madofa, Shanirja Ezre Blumenkranza na električnem basu in Mathiasa Kuenzlija na bobnih z albumom za Tzadik in pod Zornovim drobnogledom ni nič več in nič manj kot še eden kitarski trio glasbenikov, ki obvladajo svoj posel, komponiranje, izvedbo-špil, maniro, "žanr".
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
24. 10. 2004 | Mladina 42 | Kultura | Plošča
Nedavni gostje na gromkem odru so poželi deljena pričevanja "uhoslušcev", toda vsi so se izmazali z avtentifikacijsko sodbo, da je v živo, se pravi elektroakustično, trio Rashanim manj hermetičen kakor na plati (nič manj elektroakustično dan v poslušanje). Da vse skupaj vendarle ni tako "preprosto", je bila dobrohotnejša poanta, ki vedno rada išče dobrobiti v niansah, najde dobro besedo za sceno, nje prakso. Vseeno trio kitarista Jona Madofa, Shanirja Ezre Blumenkranza na električnem basu in Mathiasa Kuenzlija na bobnih z albumom za Tzadik in pod Zornovim drobnogledom ni nič več in nič manj kot še eden kitarski trio glasbenikov, ki obvladajo svoj posel, komponiranje, izvedbo-špil, maniro, "žanr".
Zadnje je že bolj zoprna zadeva, saj tzadikovanje počasi že preseda zaradi modusnih in ritemskih šimlov, ki jih je zakuhala dogmatska zapoved, ki meji na "identitetni teror" v godbah in okrog njih. Oh, Jahve, daj nam že med mlajšimi člani newyorškega taspodnjega judovskega avantkrožka spet držo a la Elliott Sharp, ki napiše in uglasbi upičen komad Intifada.
Tako pa so Rašanim v srži jazzovski kitarski trio pomalem izpetega formata - in tu mu ne pomaga ne "sevdah", ki je kakopak zapisano "klezmer", ne brooklynski odmevi na svatbe, ne orientalni modusi, ne muzično drobencljanje, ki so ga trije vešči. Plošča je prijetno sterilna, v modnem žargonu bi rekli, da je "poduhovljena", dognana v tehnikalijah, na visoki ravni odigrana. Ampak česa več ravno ne utrne, je preveč konservativna. Naokrog se še vedno išče strunar mlajše generacije, ki bo presegel novomeške veterane. A ti so se najprej politično odtegnili tzadikovim sirenam.
+ + +
