Stonehouse: Likewise

Stonehouse so basist Joe Morris, bobnar Luther Gray in pihalec Rob Brown. Američani improvizirajo v maniri svobodnjaških jazzovskih tradicij. Brown in Morris sta pravzaprav že kar veterana na sceni, predvsem drugi bo številnim bolj znan kot upičen strunar, kitarist in bendžoist, čislan, hvaljen celo v odmevnejših jazzovskih revijah. Skupaj muzicirata debelo dekado. Toda Morris zadnja leta igra tudi kontrabas, celo snema z Williamom Parkerjem, gre z njim vštric in svoja strunska znanja prenaša na bas. Sodobne majhne bonstonske scene si pravzaprav ne moremo predstavljati brez Morrisovega deleža, tako glasbenega kot organizacijskega.

Sedem improvizacijskih kosov je odigranih kot se za (free)jazzarje spodobi: natančno, zavzeto, iskalsko, z zagonom, ne z brezglavim drvenjem, tipajoč za niansami. Drugače pravzaprav ne znajo. Sled je "colemanovska". Res, če na kaj spomni godba, je na "prvi" trio Ornetta Colemana po razpadu kvarteta daleč na zalčerku šestdesetih let, le da je ataka bolj "huda". Toda pletenje saksofonskih pasaž, kaskadiranje skupaj z basom in bobni nas prestavljajo tako v prezent kakor v črpanje iz stare jazzovske prakse. V tem je še vedno neustavljivi čar jazzovskega muziciranja, ki ga ne zmoti ne njegova "manjšinskost", skorajda skrita margina, ne njegova "zastarelost". Premikov resda ni v obilju, a saj je celotna zgodovina jazza in godb, kjer se improvizira, postregla z redkimi. Na to pač preradi pozabljamo. Solidna, prizemljena igra.

+ + + +