Rene: Star 41

V deželi, kjer so istospolni potisnjeni tako na rob, kot so pri nas, v deželi, kjer je večja žaljivka, če nekomu rečeš, da je peder, kot če ga ozmerjaš s fašistom, je vsak javni gejevski kulturni dogodek (tudi) politično dejanje. Evo in tudi Renejeva plošča Star 41 je predvsem politična ekshibicija, čeprav fant velja za manj "politično krilo" slovenske gejevske zgodbe. Rene je organizator, šankist, zabavnjak in učitelj.

V mnogih stvareh je plošča podobna tisti, ki so jo posnele Sestre, celo del ekipe se je ponovil. Po drugi strani je pri Reneju manj preoblačenja, so pa zato fotografije in tudi naslovnica morda celo bolj duhovite. Tudi Rene se podobno kot Sestre ne bo mogel pohvaliti z velikimi uspešnicami, čeprav je par komadov zelo spevnih. Recimo (poleg prvega Kuchi Kuchi) komad Avtogol, ki ima zelo simpatično magnificovsko melodijo, na radiu pa vendarle verjetno ne bodo hoteli vrteti komada s tako neposrednim "koka" besedilom: "Na ogledalu bela sled. Skozi nos potuje vroči led. Pozdrav pingvine." Še bolj nor je tekst Mama, v katerem se norčuje iz obsedenosti slovenskih popevkarjev in narodnjakov s komadi o materah. V komadu mama prosi sina, da ji naseka drva, sin pa pravi: "Jaz sem tolk utrujen, mama, veš treniram jogo." Mama pa žalostno odvrne: "Pusti saj bom sama. Pa s to bolno nogo."

Če je prvi del plošče bolj zabaven, se v drugem delu Rene osredotoči na svojega nedavno umrlega partnerja. Plošča postane - jasno, bolj morasta, polna osebnih spominov in težkih besedil. Tudi glasbeni del je manj poslušljiv, manj šlagerski. Ampak to je menda Rene sam hotel.

Kakor koli, je dobro, če bi vsaj bralci tega magazina slišali kak komad s tega CD-ja, drugi ga skoraj gotovo ne bodo hoteli poslušati. Saj gre konec koncev za bolezen, a ne ...

+ + + +