10. 4. 2005 | Mladina 14 | Kultura | Plošča
Peter Broetzmann Chicago Tentet : Images
CD, Okka Disc 2004; www.jazzandbluesweb.com
Začetek je prav mogočen, nastavi preprosto temo z riffom, ki jo podloži z masivno baterijo. Štiklc je Vandermarkov, All Things Beeing Equal. Kakor da bi preslikali Territory Band v Broetzmannov tentet. Toda kontrast z veteranovim Images ne bi mogel biti večji. Če prvi dobesedno drvi skozi komad, ki ga trgajo in vežejo kratki tematski izseki, pa svbodni improvizirani kosi, Images gradi na tišini, zvenskih odtenkih, na izjemno komlepksni strukturi, ki podreja skupinsko in individualno. Po ljubljanskem nastopu Brotzovega megabenda je "džezovski urednik" uradnega džeza na nacionalki izbavil, da Nemec že ves čas igra isto in da se je free jazz že zdavnaj izčrpal. To je hudo nevedna izjava, če že ni predsodkarska. Za povrh je izkaz, da ni slišal, kar je bolj hudo. Pa ne da bi zanikali, da so pasti svobodnjaštva v jazzu včasih zoprno "žanrske", da v igri ni konvencije.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
10. 4. 2005 | Mladina 14 | Kultura | Plošča
Začetek je prav mogočen, nastavi preprosto temo z riffom, ki jo podloži z masivno baterijo. Štiklc je Vandermarkov, All Things Beeing Equal. Kakor da bi preslikali Territory Band v Broetzmannov tentet. Toda kontrast z veteranovim Images ne bi mogel biti večji. Če prvi dobesedno drvi skozi komad, ki ga trgajo in vežejo kratki tematski izseki, pa svbodni improvizirani kosi, Images gradi na tišini, zvenskih odtenkih, na izjemno komlepksni strukturi, ki podreja skupinsko in individualno. Po ljubljanskem nastopu Brotzovega megabenda je "džezovski urednik" uradnega džeza na nacionalki izbavil, da Nemec že ves čas igra isto in da se je free jazz že zdavnaj izčrpal. To je hudo nevedna izjava, če že ni predsodkarska. Za povrh je izkaz, da ni slišal, kar je bolj hudo. Pa ne da bi zanikali, da so pasti svobodnjaštva v jazzu včasih zoprno "žanrske", da v igri ni konvencije.
Toda ko poslušamo tole cedejko "zvenskih podob" in njeno istočasno izšlo dvojčico za založbo Okka, tule že ocenjeno Signs (tovariša MZja), postaja jasno, da se tentetu in vsem, ki so zraven, šele odpira, da muzičisti iščejo, snujejo, hudirja, skladajo - igrajoč in premišljujoč - da je korpus, ki so ga v teh letih oblikovali in vsakič znova reinterpretirali naravnost podjetje nove muzike, ki "giba", se pravi swinga, oblikuje izjemne skladenjske konture, niti najmanj lahke. Bend impresivno širi besednjak. Zlahka shaja z inkorporacijo in obdelavo drugih godb v svojem izrazu. Lahko samo povzamemo staro Hobsawmovo misel, da je jazz demokratična umetnost 20. stoletja par excellence. To je sijajni zgodovinar sicer napisal ob Dukeu Ellingtonu, a pri tem je mislil tudi na Parkerja, Counta Basieja, Ornetta Colemana. Dodajmo jim tentet Petra Broetzmanna. Je daleč najbolj vznemirljiv in novatorski jazz bend, ki danes taca po zemeljskem obličju. In tako na tleh je, vkoreninjen in interaktiven v specifični jazzovski sociali, ki poraja najfinejše v godbah, ko v drugi plan potiska potencialne ege solistov. Impresivno.
+ + + + +
