30. 5. 2005 | Mladina 22 | Kultura | Plošča
Robert Plant And The Strange Sensation: Mighty ReArranger
CD '05, Sanctuary; distribucija: Menart
Na poti spominov je vsak dan nedelja, poje sam vase reinkarnirani Robert Plant v izjemnem komadu Tin Pan Alley, kjer navrže, da “njegovi vrstniki flirtajo s kabaretom in hlinijo krike upornikov, sam pa potuje na višjo raven, da bi pobegnil njihovemu peklu”. Stairway to heaven revisited? Prepričan sem, da vam ne glede na trenutne muzikalične preference po zaprašenih kotičkih spomina še zmeraj odmeva najbolj zaželena balada nesmrtnih Led Zeppelin iz davnega leta 1971, za katero nihče nikoli ni vedel, o čem pravzaprav govori, a smo jo po zaslugi njene subtilne sugestivnosti vedno in povsod pravilno razumeli. V duhu te klasike so Led Zeppelin štiri leta kasneje posneli monumentalni, enigmatični, ezoterični dvojni album Physical Graffiti, enega zadnjih velikih izdelkov predpankovske dobe, in odšli v legendo. No, karizmatični frontmen Robert Plant, navdahnjen z vzhodnjaškimi filozofijami in zaverovanostjo v nenehno vračanje istega (o čemer pričajo že naslovi njegovih solo albumov kot Now and Zen (1988) ali Manic Nirvana (1990)), glede svoje želje, da “bi svojo žejo po znanju pomešal z našim prahom, znojem in vzdihi”, ni popustil in je sistematično gradil solo kariero, ki, sodeč po pravkar slišanem materialu in vnovičnem sodelovanju z imenitno spremljevalno skupino Strange Sensation, trideset let po Grafitih doživlja kreativni višek. Naključje, karma ali zgolj intimno, umetelno aranžirano posvetilo ob okrogli obletnici? Kakorkoli že, Mighty ReArranger, filigranski preplet poganskih ritmov, svetovne glasbe, etno intarzij, angleške folk tradicije in obrtne spretnosti izdelovanja rokerskih balad, je album, ki spominja na scenosled dobrot v preverjeni slow food restavraciji, zato ga kljub navidezni lahki prebavljivosti ne gre na dušek pognati po ušesih. Njegov smisel za kombiniranje temeljnih glasbenih sestavin in eksotičnih arom bo prišel do izraza samo ob zložnem in pozornem konzumiranju komada za komadom. V užitek.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
30. 5. 2005 | Mladina 22 | Kultura | Plošča
Na poti spominov je vsak dan nedelja, poje sam vase reinkarnirani Robert Plant v izjemnem komadu Tin Pan Alley, kjer navrže, da “njegovi vrstniki flirtajo s kabaretom in hlinijo krike upornikov, sam pa potuje na višjo raven, da bi pobegnil njihovemu peklu”. Stairway to heaven revisited? Prepričan sem, da vam ne glede na trenutne muzikalične preference po zaprašenih kotičkih spomina še zmeraj odmeva najbolj zaželena balada nesmrtnih Led Zeppelin iz davnega leta 1971, za katero nihče nikoli ni vedel, o čem pravzaprav govori, a smo jo po zaslugi njene subtilne sugestivnosti vedno in povsod pravilno razumeli. V duhu te klasike so Led Zeppelin štiri leta kasneje posneli monumentalni, enigmatični, ezoterični dvojni album Physical Graffiti, enega zadnjih velikih izdelkov predpankovske dobe, in odšli v legendo. No, karizmatični frontmen Robert Plant, navdahnjen z vzhodnjaškimi filozofijami in zaverovanostjo v nenehno vračanje istega (o čemer pričajo že naslovi njegovih solo albumov kot Now and Zen (1988) ali Manic Nirvana (1990)), glede svoje želje, da “bi svojo žejo po znanju pomešal z našim prahom, znojem in vzdihi”, ni popustil in je sistematično gradil solo kariero, ki, sodeč po pravkar slišanem materialu in vnovičnem sodelovanju z imenitno spremljevalno skupino Strange Sensation, trideset let po Grafitih doživlja kreativni višek. Naključje, karma ali zgolj intimno, umetelno aranžirano posvetilo ob okrogli obletnici? Kakorkoli že, Mighty ReArranger, filigranski preplet poganskih ritmov, svetovne glasbe, etno intarzij, angleške folk tradicije in obrtne spretnosti izdelovanja rokerskih balad, je album, ki spominja na scenosled dobrot v preverjeni slow food restavraciji, zato ga kljub navidezni lahki prebavljivosti ne gre na dušek pognati po ušesih. Njegov smisel za kombiniranje temeljnih glasbenih sestavin in eksotičnih arom bo prišel do izraza samo ob zložnem in pozornem konzumiranju komada za komadom. V užitek.
+ + + +
