jk

 |  Mladina 25  |  Kultura  |  Plošča

Laurent Garnier: The Cloud Making Machine

CD F Communications '05

Heroji so utrujeni, tudi Laurent Garnier, ki si je mehko postlal na lovorikah in, medtem ko je občestvo od njega že zaradi zadnjega avtorskega ploščka Unreasonable Behaviour pričakovalo koš temačnih, razžaganih tehno poskočnic, zvaril "ambientalni", "filmski" album, bojda njegovo najbolj iskreno delo doslej. Če se je Garnier na The Cloud Making Machine resnično prekosil v iskrenosti, bi raje videli, da še naprej blefira. Zakaj njegov tendenciozni film noir, ki bi rad presunil, od vsega še najbolj prednjači po neizrazitosti povečini iz samih intermezzov sestavljenega scenosleda. Le-tega malce poživijo okorni ekskurzi v nalomljene ritme in verjetno najbolj iskrena izmed priobčenih viž, v najboljšem primeru smešni povzetek Iggijeve I Wanna Be Your Dog s predelanim besedilom Lou Reedove I'm Waiting For My Man, posvečena Garnierjevi zadnje čase največji preokupaciji, namreč nerednim urnikom letalskih družb. Eksperimentalno? Prefinjeno? Ma, živ dolgčas.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

jk

 |  Mladina 25  |  Kultura  |  Plošča

Heroji so utrujeni, tudi Laurent Garnier, ki si je mehko postlal na lovorikah in, medtem ko je občestvo od njega že zaradi zadnjega avtorskega ploščka Unreasonable Behaviour pričakovalo koš temačnih, razžaganih tehno poskočnic, zvaril "ambientalni", "filmski" album, bojda njegovo najbolj iskreno delo doslej. Če se je Garnier na The Cloud Making Machine resnično prekosil v iskrenosti, bi raje videli, da še naprej blefira. Zakaj njegov tendenciozni film noir, ki bi rad presunil, od vsega še najbolj prednjači po neizrazitosti povečini iz samih intermezzov sestavljenega scenosleda. Le-tega malce poživijo okorni ekskurzi v nalomljene ritme in verjetno najbolj iskrena izmed priobčenih viž, v najboljšem primeru smešni povzetek Iggijeve I Wanna Be Your Dog s predelanim besedilom Lou Reedove I'm Waiting For My Man, posvečena Garnierjevi zadnje čase največji preokupaciji, namreč nerednim urnikom letalskih družb. Eksperimentalno? Prefinjeno? Ma, živ dolgčas.

+ +