Boris Cavazza Kvartet: 11 korakov

Boris Cavazza je star igralski šarmer, tipo, ki kljub letom lahko marsikaj zapne. Cavazza je nekakšen slovenski Sean Connery, čeprav se kakih njegovih hit filmov niti ne boste uspeli spomniti. Mogoče je rahlo hit dalmatinski Muke po Mati (Muke po Mateju) iz sedemdesetih ali pa naš Krč, ki vsebuje enega najdaljših slovenskih spolničev. Če drugega ne, sta ga ta dva filma pokazala v pravi luči in mu utrdila imidž latino loverja.

Cavazza se je pozneje pojavil kot možakar, ki sredi penzije upeca prelepo TV-voditeljico, ta pa z intervjuji in izjavami dokončno razbije tudi njegov mit. Mit igralca, režiserja, scenarista in predavatelja. Oriana je očitno želela govoriti tudi namesto njega, in kar logično je bilo, da ga bo mladinka gnala, da bo postal še bolj aktiven. Evo, še bolj se je razgalil s svojim kratkim, a toliko bolj neuspešnim skokom v politiko, kjer sta z Manco Košir delovala kot dva utrujena desusovca, in do tele plošče je bil še korak. Cavazza je torej igralec, politik, humanitarni delavec, latino in zdaj še šansonjer. Čeprav bi se ga lahko spomnili tudi iz sedemdesetih oziroma iz priredbe Elde Viler Besede, besede, kjer s svojim hrapavim glasom prepričuje pevko, da jo zares ljubi.

Tale plošča vsebuje drugačno glasbo. De Gleria, Rendla in Leonardi so na Cavazzeva besedila postavili tehnično dovršeno muziko, ki se ne obremenjuje samo s šansonskimi klišeji, ampak se šeta tudi po bluzu in latino jazzu ... Cavazza solidno poje in še bolje recitira stihe, ki ne prinašajo ničesar novega, so pa bolj ali manj neškodljivi. To ponavadi v tej zvrsti pri nas ni ravno pravilo. Lahko bi bil sicer še malo manj patetičen in se ne izgubljal v klišejih: "Tam se je nekoč pasla krava, zdaj je krava betonska trdnjava. Kjer se je na soncu sončil gad, tam stoji zdaj BTC grad," pravi Cavazza in pozablja, da so bila na mestu BTC-ja prej enako ali še bolj nagravžna Javna skladišča.

+ + +