15. 7. 2005 | Mladina 28 | Kultura | Plošča
Carina: Od Lublance do Save
CD '05, Nika Records; distribucija: Nika
Jep, to je tista šišensko vodmatska vokalno instrumentalna rokenrol skupina petih delovnih ljudi in občanov, ki smo jo pred mikrofon povabili že pred meseci, ko so vsled organizirane akcije nestrpnih fenovskih falang iz studijskih arhivov "pobegnili" njihovi surovo obdelani posnetki. No, zdaj so ti posnetki profesionalno in žanrsko zapakirani ter naposled dostopni širši javnosti, pri čemer z veseljem ugotavljam, da se zaradi morebitne lažje poti v ušesa sredinsko nastrojenega slušateljstva v procesu postprodukcije nista izgubila ne njihova surovost ne jedka folklora minimalističnih tekstov, katerih breme je po odhodu Babačića Carja in Petkovška Petka na svoja pleča prevzel kitarski mojster Meho.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
15. 7. 2005 | Mladina 28 | Kultura | Plošča
Jep, to je tista šišensko vodmatska vokalno instrumentalna rokenrol skupina petih delovnih ljudi in občanov, ki smo jo pred mikrofon povabili že pred meseci, ko so vsled organizirane akcije nestrpnih fenovskih falang iz studijskih arhivov "pobegnili" njihovi surovo obdelani posnetki. No, zdaj so ti posnetki profesionalno in žanrsko zapakirani ter naposled dostopni širši javnosti, pri čemer z veseljem ugotavljam, da se zaradi morebitne lažje poti v ušesa sredinsko nastrojenega slušateljstva v procesu postprodukcije nista izgubila ne njihova surovost ne jedka folklora minimalističnih tekstov, katerih breme je po odhodu Babačića Carja in Petkovška Petka na svoja pleča prevzel kitarski mojster Meho.
Razen komada Ptič (tisti o materi, ki potico peče), ki je prhutal na "piratski" verziji, je med Lublanco in Savo v pankersko jedrnatih 35 minut zgoščen cel ducat Carininih uspešnic, od katerih jih je polovica med nabiranjem koncertne kilometrine že snela kultni status, drugi polovici pa se ob prihodu na police štacun nasmiha sloves alter hitov s prepoznavnim retro nadihom. Street smart kvintet v sarkastičnem slogu in na srečo brez fensi filozofiranja naniza serijo subjektivnih pogledov na stanje duha v slovenski družbi (Kurčenje). Na ljubezensko tematiko (Fukat - lizat). O pičkah, ki jezdijo z motoristi (Suzana). O tišini, ki pije in vpije (Golovc). O kakovosti tupih didžejev (Čekič). Pa o nevidni populaciji (Vodmatski fant), spolni suši (Banana), rock kritikih (Uročeni), depresiji slovenskega praznovanja (1. november), kraških rezidencah naših umetnikov (Lublanca - Sava), nenehnem vračanju istega (Krog) in superiornosti Clashev nad Sex Pistolsi (I am so bored with the USA).
Kot že rečeno, album, ki po mojem skromnem mnenju od Racijinega Rdečega alarma dalje nima resne konkurence. S to razliko, da je Racija svoj angažma ubrala bolj na poskok, Carina pa daje prednost mrakobnejšim glasbenim vzorcem. Jebiga, fantje nimajo več dvajset let, imajo pa zato toliko več izkušenj, strasti in entuziazma. Zavezujoče oziroma ko z užitkom rečeš še.
+ + + +
