dr.um

 |  Mladina 30  |  Kultura  |  Plošča

Temper D: Cell Recordings Vol. 1

2 x CD, Cell Recordings 2005, www.rydermusic.com

Potem, ko je Markoman v začetku julija izdal drugi vinil Spaced out/Dark Wizard za založbo Cell, je kot zanalašč mesec dni prej izšla tudi kompilacija za boljše spoznavanje zvoka tega londonskega drum and bass labela. Ta po izvajalcih in produkciji vozi na trdih trendih novega tisočletja, po pričujočem ter prihajajočem sodeč nekje med trance'n'bassom ter rolling techstepom.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

dr.um

 |  Mladina 30  |  Kultura  |  Plošča

Potem, ko je Markoman v začetku julija izdal drugi vinil Spaced out/Dark Wizard za založbo Cell, je kot zanalašč mesec dni prej izšla tudi kompilacija za boljše spoznavanje zvoka tega londonskega drum and bass labela. Ta po izvajalcih in produkciji vozi na trdih trendih novega tisočletja, po pričujočem ter prihajajočem sodeč nekje med trance'n'bassom ter rolling techstepom.

Na prvem od dveh diskov se Counterstrike (polovica od prispevanih desetih celic), pa Magna Carta, Isotone, Axis Of Evil ter naveza Temper D in K-Fire predstavijo v dolgometražnih samostojnih kompozicijah, odlikuje pa jih dovršena in detajlov polna produkcija, zatežena zgolj mestoma zaradi težkega (zv)okovja, s katerim rožljajo pri Celici.

Omaščen in vendar skrajno poskočen bas brzda jezo, ki rohni izza vsakega kota, kaj pa s takšnimi klasikami počnemo, nazorno da slišati drugi disk v miksu Temper D-ja. 23 komadov v uri in petih minutah je zvočno bogata mešanka, pri kateri lahko ob vsakem vnovičnem predvajanju slišite kakšno rafinirano igro, katere primerjava z Metalheadzi (iz zadnje pincete) da nauk, da DJ ne more rešiti toliko, kolikor lahko zajebe producent. Pri Cellu je zgodba drugačna: dober osnovni material v rokah mojstra z občutkom da končni izdelek, ki gre daleč nad povprečje. Bombe.

+ + + +