11. 8. 2005 | Mladina 32 | Kultura | Plošča
Willie Nelson: Countryman
CD '05, Lost Highway; distribucija: Multimedia
Country glasba si ga lahko upravičeno lasti, toda umetnik z dušo, ki je tako iskren kot Willie Nelson, pripada vsem. Ta srčna misel je leta 2001 pospremila izid izjemne dvojne kompilacije All The Songs I've Loved Before, na kateri je zbranih 40 nepozabnih pesmi (beri: guilty pleasures) po izboru in kakopak v interpretaciji Willieja Nelsona. Tradicionaliste in zagovornike trde linije predalčkanja glasbene ustvarjalnosti je oblila kurja polt, češ Willieju se je dokončno odpulilo, tisti, ki so vedeli za njegovo ljubezen do dobre smotke, pa so začeli ugibati, kaj za vraga si je zrolal, da prepeva Sinatro, Unchained Melody in še celo rajdo salonskih standardov, da o razvpitem duetu s Juliom Iglesiasom niti ne izgubljamo besed. To še zdaleč ni edini Williejev “eksces” v prepoznavnem, osebnem slogu. Album Troublemaker predstavlja eno najbolj skuliranih zbirk countryju tako ljubih gospelov, z Milk Cow Blues se predstavi kot teksaško ustrojeni bluesman, na Rainbow Connection profesionalno rearanžira zimzelene otroške in družinske pesmi, na The Great Divide in lanskem odličnem albumu It Always Will Be pa se v družbi Kida Rocka, Sheryl Crow, Norah Jones, Lucinde Williams mojstrsko spogleduje z zdravim mainstreamom. In za posladek je zdaj tu še porcija regrata s prelivom po Williejevem domačem receptu.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
11. 8. 2005 | Mladina 32 | Kultura | Plošča
Country glasba si ga lahko upravičeno lasti, toda umetnik z dušo, ki je tako iskren kot Willie Nelson, pripada vsem. Ta srčna misel je leta 2001 pospremila izid izjemne dvojne kompilacije All The Songs I've Loved Before, na kateri je zbranih 40 nepozabnih pesmi (beri: guilty pleasures) po izboru in kakopak v interpretaciji Willieja Nelsona. Tradicionaliste in zagovornike trde linije predalčkanja glasbene ustvarjalnosti je oblila kurja polt, češ Willieju se je dokončno odpulilo, tisti, ki so vedeli za njegovo ljubezen do dobre smotke, pa so začeli ugibati, kaj za vraga si je zrolal, da prepeva Sinatro, Unchained Melody in še celo rajdo salonskih standardov, da o razvpitem duetu s Juliom Iglesiasom niti ne izgubljamo besed. To še zdaleč ni edini Williejev “eksces” v prepoznavnem, osebnem slogu. Album Troublemaker predstavlja eno najbolj skuliranih zbirk countryju tako ljubih gospelov, z Milk Cow Blues se predstavi kot teksaško ustrojeni bluesman, na Rainbow Connection profesionalno rearanžira zimzelene otroške in družinske pesmi, na The Great Divide in lanskem odličnem albumu It Always Will Be pa se v družbi Kida Rocka, Sheryl Crow, Norah Jones, Lucinde Williams mojstrsko spogleduje z zdravim mainstreamom. In za posladek je zdaj tu še porcija regrata s prelivom po Williejevem domačem receptu.
Nelsonov reggae album, zasnovan ob izdatni producentski pomoči Dona Wasa, je ležal v paci dobrih deset let, bojda zato, ker je stroka menila, da v Kingstonu ni toliko trave, v Nashvillu pa ne toliko viskija, da bi taka mešanica funkcionirala. Jasno, motili so se. Countryman je naravnost fantastična, gladka, ležerna in zmerno kontroverzna fuzija dveh na videz nezdružljivih slogov, pozitivistično naravnani izdelek, na katerem v naslovih ducata pomenljivo izbranih pesmi (denimo I'm A Worried Man Johnnyja Casha ali pa The Harder They Come in Sitting In Limbo Jimmyja Cliffa) ter med vrsticami njihovih refrenov mrgoli prikritih, subtilno zavitih namigov na trenutno stanje ameriškega duha. Zel na naslovnici (v politično korektni verziji ovitka jo nadomešča silhueta drevesa) je namenjena ameriškemu vrhovnemu sodišču, ki je pred nedavnim razsodilo, da zakon, ki ureja uporabo marihuane v medicinske namene in velja v nekaterih zveznih državah, uporabnikov ne ščiti pred sodnim pregonom zvezne vlade. 72-letni Willie Nelson je tak uporabnik. Bržčas prvi, zadnji in edini glasbenik, ki je med obiskom Bele hiše mirno pokadil špinel. Ga bo rojak Bush mlajši razglasil za terorista?
+ + + + +
