24. 8. 2005 | Mladina 34 | Kultura | Plošča
Van Morrison: Magic Time
CD Exile Music/Polydor 2005, distribucija: Multimedia
Če Van the Man z magičnim nagovarja čas, ki mu je tako rekoč v celoti posvetil svoj prejšnji, nevsiljivo nostalgično obarvani album Down The Road (2002), se pravi čas, ko je si je glasbena obzorja razširjal s poslušanjem očetove zbirke vinilk, bi jaz pridevnik čaroben uporabil kar za 55 minut glasbe s pričujočega ploščka. Nekje sem prebral, da so Vanove pesmi glasbeni ekvivalent skodelice domačega kamiličnega čaja; pomirijo še tako nervoznega in stresu podvrženega človeka. Bo kar držalo, ducat pesmi virtuoza vokalnih improvizacij, ki tokrat brezhibno sname in nadgradi tudi Franka Sinatro (This Love Of Mine), zbranega poslušalca rukne v neko prav posebno razpoloženje. Še več, prime te, da bi Vanu iz srca čestital, ker si je upal ostati samotar. Ker že desetletja z značilno irsko trmo kljubuje diktatu trendov in diktaturi založniško distribucijske industrije, ki subtilnost izdelka ocenjuje izključno po številu prodanih izvodov. Marsikdo bi na tej točki popustil in zapadel v ceneno pridigarstvo ali samopomilovanje, toda Van ni kdorkoli.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
24. 8. 2005 | Mladina 34 | Kultura | Plošča
Če Van the Man z magičnim nagovarja čas, ki mu je tako rekoč v celoti posvetil svoj prejšnji, nevsiljivo nostalgično obarvani album Down The Road (2002), se pravi čas, ko je si je glasbena obzorja razširjal s poslušanjem očetove zbirke vinilk, bi jaz pridevnik čaroben uporabil kar za 55 minut glasbe s pričujočega ploščka. Nekje sem prebral, da so Vanove pesmi glasbeni ekvivalent skodelice domačega kamiličnega čaja; pomirijo še tako nervoznega in stresu podvrženega človeka. Bo kar držalo, ducat pesmi virtuoza vokalnih improvizacij, ki tokrat brezhibno sname in nadgradi tudi Franka Sinatro (This Love Of Mine), zbranega poslušalca rukne v neko prav posebno razpoloženje. Še več, prime te, da bi Vanu iz srca čestital, ker si je upal ostati samotar. Ker že desetletja z značilno irsko trmo kljubuje diktatu trendov in diktaturi založniško distribucijske industrije, ki subtilnost izdelka ocenjuje izključno po številu prodanih izvodov. Marsikdo bi na tej točki popustil in zapadel v ceneno pridigarstvo ali samopomilovanje, toda Van ni kdorkoli.
Neodvisno od komercialnega presinga je razvil svoj prepoznavni poetični profil znotraj družbenega in zgodovinskega konteksta, ponotranjil vplive z vseh vetrov in vzpostavil magično ravnovesje med osebno izpovedno liriko in čistostjo glasbenih zvrsti, med katerimi poleg občasnega swinga, mimobežnega funka in obveznega rocka kraljujeta blues in soul. Magic Time je kompilacija uglasbenih vtisov, spekter razpoloženjskih barv in album stanj, na katerih se regenerira Vanovo muziciranje. V uvodni pesmi Stranded pravi, da se počuti, kot bi nasedel nekje na koncu sveta. V svetu, ki ga ne obvlada. In kjer nima kam iti. Skratka tam, kjer postaneš sam sebi največji učitelj. Carry On Regardless. Briljantna vaja v nezamenljivem slogu.
+ + + + +
