23. 10. 2005 | Mladina 42 | Kultura | Plošča
Ruth Barberan/Margarida Garcia/Alfredo Costa Monteiro/Ferran Fages: Octante
CD, L'innomable 2005; www.innomable.com
Z elektrofonsko godbo je en sam križ. Se pravi, da je intrigantna. Tista, ki kot "elektronska" vedri v množični zavesti, je pravzaprav diskotečna, plesno razvedrilna. Prevladuje. Sociologi, iskalci mladostnih in manj mladostnih patologij, socialni delavci in policija so jo vsak po malem in zaradi različnih razlogov vzeli za svojo. Je, kakor pravijo agenti distribucije, "fenomen". Toda, je tudi skrita, marginalna elektrofonija, ob kateri tako proizvajalci kot konzumenti in vedeži o prvi zmrznejo ali pa jo zanikajo. Ponavadi nima uravnavajočega "beata", a to še ne ne pomeni, da je brez pulzije, celo ritemskega ogrodja. Če se to dogaja v polju svobodne improvizacije in v tistih njenih obronkih, ki elektrofonsko godbo sproti delajo, tehnično pregibajo iz šuma in vanj, je stvar -"šumeča gmota" - toliko bolj zoprna.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
23. 10. 2005 | Mladina 42 | Kultura | Plošča
Z elektrofonsko godbo je en sam križ. Se pravi, da je intrigantna. Tista, ki kot "elektronska" vedri v množični zavesti, je pravzaprav diskotečna, plesno razvedrilna. Prevladuje. Sociologi, iskalci mladostnih in manj mladostnih patologij, socialni delavci in policija so jo vsak po malem in zaradi različnih razlogov vzeli za svojo. Je, kakor pravijo agenti distribucije, "fenomen". Toda, je tudi skrita, marginalna elektrofonija, ob kateri tako proizvajalci kot konzumenti in vedeži o prvi zmrznejo ali pa jo zanikajo. Ponavadi nima uravnavajočega "beata", a to še ne ne pomeni, da je brez pulzije, celo ritemskega ogrodja. Če se to dogaja v polju svobodne improvizacije in v tistih njenih obronkih, ki elektrofonsko godbo sproti delajo, tehnično pregibajo iz šuma in vanj, je stvar -"šumeča gmota" - toliko bolj zoprna.
Navajenemu standardiziranemu elektro-ušesu, ki mu je sicer "beat" zamenjal funkcionalno harmonijo, je težko predreti v ta zvenski spekter ter proces igre, kaj šele v njem u-slišati kaj več kot ne-kulturni "šum". Ali, kar je bolj (anti)glasbena oznaka, sicer tudi družbeno sankcionirana v okoljskih zakonih ali sprejeta med redkimi feni - "hrup" ("nojz" po žanrsko). Četverica improvizatorjev z iberskega polotoka godbo komponira z netemperiranimi "sonemi" in jih strukturira in procesirara v realnem času igranja. Inštrumentarij je prav nenavaden, saj slični učinek tega ne sugerira; ob običajni elektro šari so tu še trobenta, električni kontrabas in harmonika. A nič, domala nič, ne sugerira vira zvočila - glasbila. Pred poslušalcem je napor. Če se prebije čez neznosno pregrado domujoče glasbenosti, verjetno je precejšnja možnost, da bo omagal, se mu lahko razkrije povsem tradicionalna glasba, kolektivno improviziranje. Oprijemališč je malo, a logika na delu izkazuje vrle glasbenike, ki so malo bolj doma v zafrknjenih frekvenčnih spektrih. Prav fletna muzika brez "glasbenih tonov". Če se ne motimo, je I'innomable pravzaprav edina internacionalizirana glasbena založba z domicilom v janševini. Čestitke za vztrajnost in upičenost. Kot znak normalnosti nam res preostane le še zadnje.
+ + + +
