2. 11. 2005 | Mladina 44 | Kultura | Plošča
Broken Toy
CD, Alchemy '05
Če sta se produciranje in izdajanje ploščkov kje znotraj elektronike razvila v epidemijo, se je to primerilo transerjem, katerih najproduktivnejši naštancajo po par dolgometražnih izdaj letno in so povrhu tega stalni abonentje tudi na nepregledni vrsti kompilacij in kompilacijskih nadaljevank. Seveda se tovrstna epidemija, zaradi katere je omrežje zatrpano s transijado, ne more razviti brez žrtev, kupov smetja in škart robe, ki se sliši, kot da je narejena po vsem dostopnih šablonah. Eden redkih, ki vijači v BPM-ih full on podvrsti, v domovini žal sinonima za psychedelic trance, in katerega viže imajo strukturo in dinamiko, da se ne zdi, da so jih naredili trotlni za trotlne, je štiriindvajsetletni James Copeland, ki je, jasno, prej žagal po kitari in basu v južnoafriških metalskih ansamblih, sedaj pa streže z zelo poskočnimi in celo zafankanimi izdelki zvrsti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
2. 11. 2005 | Mladina 44 | Kultura | Plošča
Če sta se produciranje in izdajanje ploščkov kje znotraj elektronike razvila v epidemijo, se je to primerilo transerjem, katerih najproduktivnejši naštancajo po par dolgometražnih izdaj letno in so povrhu tega stalni abonentje tudi na nepregledni vrsti kompilacij in kompilacijskih nadaljevank. Seveda se tovrstna epidemija, zaradi katere je omrežje zatrpano s transijado, ne more razviti brez žrtev, kupov smetja in škart robe, ki se sliši, kot da je narejena po vsem dostopnih šablonah. Eden redkih, ki vijači v BPM-ih full on podvrsti, v domovini žal sinonima za psychedelic trance, in katerega viže imajo strukturo in dinamiko, da se ne zdi, da so jih naredili trotlni za trotlne, je štiriindvajsetletni James Copeland, ki je, jasno, prej žagal po kitari in basu v južnoafriških metalskih ansamblih, sedaj pa streže z zelo poskočnimi in celo zafankanimi izdelki zvrsti.
Copeland si pri produkciji pomaga z v dratarskih krogih izučenimi veščinami, poleg kakšne distorzirane kitare in slapping basa pa zna svoje konjske dirke popestriti tudi s pihali, elektro namigovanji po vzoru X-Dream, prehodi iz trdine v mečino... Dinamično, kar pestro, a v enem kosu že zaradi istega tempa vseeno preveč izdaten zalogaj. V galop!
+ + +
