13. 11. 2005 | Mladina 45 | Kultura | Plošča
Trevor Dunn's Trio Convulsant: Sister Phantom Owl Fish
CD, Ipecac 2004; www.ipecac.com, na prodaj na koncertu v Ortu
Trevor Dunn je tisti basist, ki je pri nas dvakrat v razmiku nekaj dni zaigral v dveh tako različnih, pa ne spet tako različnih zasedbah, da je takoj očaral tukajšnje "predalčkarje". Tule to nekako še ne gre, vsaj ne v tako suvereni maniri. Benda sta bila Električna Masada Johna Zorna in Phantomas Mikea Pattona.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
13. 11. 2005 | Mladina 45 | Kultura | Plošča
Trevor Dunn je tisti basist, ki je pri nas dvakrat v razmiku nekaj dni zaigral v dveh tako različnih, pa ne spet tako različnih zasedbah, da je takoj očaral tukajšnje "predalčkarje". Tule to nekako še ne gre, vsaj ne v tako suvereni maniri. Benda sta bila Električna Masada Johna Zorna in Phantomas Mikea Pattona.
Dunn je sicer zverziran kontrabasist, električni basist, producent, vodja skupin, hvaležen soigralec, vnet, razgledan in argumentiran polemik (popeljite se na njegovo spletno stran), poznavalec muzik. Pač muzikant, ki se jih vse bolj išče z lučmi. Je vešč v jazziranju, šumečih deviacijah, v rockovskih bravurah.
Trio Convulsant, založba je kar "Pattonova", je v bistvu elektro-HC jazzovski trio, z Mary Halvorson na kitari, Chessom Smithom za bobni in Dunnom, ki basira. Kraj snemanja je bil Brooklyn. Zdej bo spet hec, rockerji bolj navite sorte bojo rekli, da gre za preveč kvačkanja, da ne "upali", jazzarji bojo rekli, da je godba sicer fino strukturirana, a da je tole vseeno malo preveč poenostavljeno, postrockerji itak tripajo na vse, kar malo pomedli, razširi harmonijo in ima malo pulza, četrti, da... Sami veljavni generični in partikularni ugovori, ki so takoj tudi hvala. Toda trio ni od včeraj. V bistvu je klasičen, le da je zven včasih "otrdel", na čineli, ob potezi strun. Fluid je jazzovski, zgradba pa kar bopovska. In še posebej dopade Dunnov pripis z velikimi črkami na hrbtni strani ovitka: JEBEŠ MONOKULTURO!
+ + + +