JK

 |  Mladina 49  |  Kultura  |  Plošča

The Orb: Okie Dokie it's The Orb on Kompakt

CD, Kompakt '05

Nedoumljiva so pota Orbova, legende, ki jo že vse od samega začetka krmari Alex Patterson, sedaj pa jo vse opazneje zaznamuje njegova španovija s Thomasom Fehlmannom (priporočamo: Visions of Blah) in, predvsem, priključitev krožku okoli nemške založbe Kompakt. Vse opazneje, do vrhunca na pričujočem ploščku, za katerega večino ne bi noben orboslovec stare šole menil, da je res delo mile mu skupine. Dubovske, psihedelične zameštrave je namreč na Okie Dokieju povečini nadomestil koelnski minimalistični house, namesto sinkop in valečega se ritma se tu nastavlja 4/4 noga, mestoma celo dovolj krepka, da utegne zvabiti na plesišče, medtem ko je psihedelično namedenim pokrajinam namenjen le zaključek ploščka.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

JK

 |  Mladina 49  |  Kultura  |  Plošča

Nedoumljiva so pota Orbova, legende, ki jo že vse od samega začetka krmari Alex Patterson, sedaj pa jo vse opazneje zaznamuje njegova španovija s Thomasom Fehlmannom (priporočamo: Visions of Blah) in, predvsem, priključitev krožku okoli nemške založbe Kompakt. Vse opazneje, do vrhunca na pričujočem ploščku, za katerega večino ne bi noben orboslovec stare šole menil, da je res delo mile mu skupine. Dubovske, psihedelične zameštrave je namreč na Okie Dokieju povečini nadomestil koelnski minimalistični house, namesto sinkop in valečega se ritma se tu nastavlja 4/4 noga, mestoma celo dovolj krepka, da utegne zvabiti na plesišče, medtem ko je psihedelično namedenim pokrajinam namenjen le zaključek ploščka.

Če je kdo Orbu zadnja leta zameril slogovno in jakostno neizenačenost snovi, mu bo prav gotovo pogodu kompaktnejša forma novitete, vprašanje pa je, ali je svetu namesto kakorkoli že razštelanega, ampak vsaj ekstravagantnega Orba res potreben še en kakovosten minihouse projekt in ali ni tako drastična prekvalifikacija znak usihanja kreativnih potencialov veterana. Vse manj Pattersona, vse več Fehlmanna. Doklej?

+ + + +