Papua New Guinea Stringbands with Bob Brozman: Songs of the Volcano
CD/DVD, Riverboat Records/World Music Network 2005; www.jazzandbluesweb.com
Na vzhodu Papue Nove Gvineje, na njeni vzhodni Novi Britaniji je mesto Rabaul. Dvakrat ga je razdejal vulkan, nazadnje osem desetin mesta leta 1994. Tjakaj se je odpravil kitarist, folkijevski mag slide kitare in drugih brenkal Bob Brozman. Matrica je znana: zahodnjak se odpravlja iskat godbe na oddaljene konce sveta, kjer igra z domačini, organizira snemanja, učne ure in po možnosti z ekipo založbe posname še dokumentarni film. Ry Cooder je takšna glasbena srečanja, ki niso brez hegemonističnega, celo kolonialnega prizvoka, začrtal, drugi jim sledijo. Igra je tvegana. Kljub ljubezni do godb, očitnem spoštovanju "drugih godb", so rezultati lahko prej ali slej tvegani, majavi. Ameriški kitarist je eden poznavalcev polinezijskih muzik, predvsem havajske, ter muzik indijskega oceana. Ob bluesu in folku kakopak.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Na vzhodu Papue Nove Gvineje, na njeni vzhodni Novi Britaniji je mesto Rabaul. Dvakrat ga je razdejal vulkan, nazadnje osem desetin mesta leta 1994. Tjakaj se je odpravil kitarist, folkijevski mag slide kitare in drugih brenkal Bob Brozman. Matrica je znana: zahodnjak se odpravlja iskat godbe na oddaljene konce sveta, kjer igra z domačini, organizira snemanja, učne ure in po možnosti z ekipo založbe posname še dokumentarni film. Ry Cooder je takšna glasbena srečanja, ki niso brez hegemonističnega, celo kolonialnega prizvoka, začrtal, drugi jim sledijo. Igra je tvegana. Kljub ljubezni do godb, očitnem spoštovanju "drugih godb", so rezultati lahko prej ali slej tvegani, majavi. Ameriški kitarist je eden poznavalcev polinezijskih muzik, predvsem havajske, ter muzik indijskega oceana. Ob bluesu in folku kakopak.
V Papui išče relativno mlado tradicijo strunskih godb, predvsem kitarskih godb. Kitara in ukulele sta na otočju relativno mlado glasbili, ki se ju domačini lotevajo na različne načine. Pojejo v lokalnem obče razumljivem pidžinu, ubirajo strune in raznovrstno tkejo muziko. Recimo drugače, kitara je glasbilo, ki nastopi in se oglasi z vzpostavljanjem razredne družbe na otočju. Torej šele v XX. stoletju. A zakaj mora gost zraven še igrati, če že organizira snemanje? Učinki so dvorezni, lokalna muzika in vaški bendi so prek uglednega gosta pridobili na lokalni veljavi, zabeleženi so CDju in DVDju, predvaja jih lokalni radio. Američan navzven deluje kot prenašalec in uvodničar v druge godbe. Krog je navidezno prisrčno sklenjen. Godba je res nova, cvrčava, visoki ubrani glasovi izjemni. Spremni DVD z glasbenim dokumentarcem o potovanju, snemanjih, krajih je nazoren in profesionalen; vizualna vrata v kot Papue Nove Gvineje so odprta. Najbolj hecni in imenitni prizori so, ko si strunarji gledajo pod prste in ko veščaka začenjajo po malem tudi poučevati, kako naj kaj prime in kako naj pogladi struno. Najbolj zgovorni so prizori v filmu, ko muzikant v tonskem miksu svoje pasose potegne v ospredje. Temu potem prisrčno rečejo - kulturni stik. Kar tako. Ampak godba strunskih bendov in pevcev potegne. Gost jo standardizira.
+ + + +
