MXM

 |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča

Toby Keith: Honkytonk University

CD '05, Dreamworks Records Nashville; distribucija: Multimedia

Med oportunističnimi kantrijaši, ki so 11. september izkoristili za dokapitalizacijo svojih hitropotezno domoljubnih popevk, Toby Keith vendarle zavzema posebno mesto. Zaradi odkritega simpatiziranja z bolj desnim kot sredinskim naborom ameriških vrednot se ga je v tako imenovanih intelektualističnih krogih oprijel sloves kmetavzarja in hardlinerja, ki na svet gleda izključno skozi zvezde in proge nacionalne trobojnice, v medsebojni komunikaciji pa bolj kot na moč argumentov prisega na argumente moči, konkretno na brco v rit, o čemer poje v svoji bržčas največji uspešnici Courtesy of the Red, White and Blue (The Angry American) z albuma Unleashed (2002).

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

MXM

 |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča

Med oportunističnimi kantrijaši, ki so 11. september izkoristili za dokapitalizacijo svojih hitropotezno domoljubnih popevk, Toby Keith vendarle zavzema posebno mesto. Zaradi odkritega simpatiziranja z bolj desnim kot sredinskim naborom ameriških vrednot se ga je v tako imenovanih intelektualističnih krogih oprijel sloves kmetavzarja in hardlinerja, ki na svet gleda izključno skozi zvezde in proge nacionalne trobojnice, v medsebojni komunikaciji pa bolj kot na moč argumentov prisega na argumente moči, konkretno na brco v rit, o čemer poje v svoji bržčas največji uspešnici Courtesy of the Red, White and Blue (The Angry American) z albuma Unleashed (2002).

Okej, Toby se tudi na zadnjem studijskem albumu v prvi vrsti trendovsko zahvaljuje "svojemu gospodu in odrešeniku Jezusu Kristusu" ter maha "našim" fantom v Afganistanu in Bagdadu, toda iz preostalega, bolj žanrsko kot politično korektnega glasbenega materiala je razvidno, da bodo pesmi Tobyja Keitha - za razliko od "avtorskega opusa" kakega Darryla Worleyja in njegovega turbo patriotizma v slogu Have You Forgotten? - priljubljene in poslušane tudi takrat, ko bo zbledel spomin na malega Busha, WTC in orožje za množično uničevanje.

Toby je pač čistokrvni produkt ameriškega sna, njegova pot od delavca na naftni ploščadi do country superzvezdnika, ki jo povzema v naslovni pesmi, pa ni rezultat skakanja na vagonček, marveč posledica trme, vztrajnosti in zaupanja v svoj glasbeni talent, ki ga je resnici na ljubo pomagala izkristalizirati prav politična situacija v ZDA. Honkytonk University je delo glasbenika, ki se zaveda svojih prednosti in razume avtorsko držo svojih vzornikov, predvsem Waylona Jenningsa, Willieja Nelsona in Merla Haggarda, s katerim ima čast zapeti v izvrstni barski žalostinki She Ain't Hooked On Me No More. Tobyjev svet, kjer se počuti res doma, so pivnice z dolgimi šanki, osamljeni fantje z zlomljenimi srci, ženske, brez katerih ni pesmi, in Amerika, ki se je spomnimo samo še po filmih. Če pri tem kakšna solza kane v pir, toliko bolje.

+ + + +