28. 8. 2006 | Mladina 35 | Kultura | Plošča
Sonic Youth: Rather Ripped
2006, Geffen
Kmalu po komercialnem uspehu kritiško (pre)cenjenega albuma Daydream Nation (1988) je Thurston Moore, vodilni kitarski terorist newyorškega “art-core” kvarteta Sonic Youth, izjavil, da si močno želi posneti popoln pop album - na njihov način. Se pravi album, ki bi razmerje med organiziranim zvočnim kaosom in nervozno melodiko (ki so jo kot vzporedni projekt z imenom Ciccone Youth na plošči The Whitey Album prignali do absurda) obrnil v korist slednje.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
28. 8. 2006 | Mladina 35 | Kultura | Plošča
Kmalu po komercialnem uspehu kritiško (pre)cenjenega albuma Daydream Nation (1988) je Thurston Moore, vodilni kitarski terorist newyorškega “art-core” kvarteta Sonic Youth, izjavil, da si močno želi posneti popoln pop album - na njihov način. Se pravi album, ki bi razmerje med organiziranim zvočnim kaosom in nervozno melodiko (ki so jo kot vzporedni projekt z imenom Ciccone Youth na plošči The Whitey Album prignali do absurda) obrnil v korist slednje.
In glej, po 25 letih usmerjene disonance so Thurstonove želje na tem ploščku naposled meso postale. Okej, skoraj. Ne vem, če je to v neposredni vzročni zvezi, toda vokalistka Kim Gordon je že dolgo mama, njena hči Coco pa raje kot Sonic Youth preigrava zapuščino Beatlesov in Ramonesov.
+ + +
