Različni izvajalci: Marcus Intalex Presents Dat:Music

Morda bo kak pozornejši spremljevalec sončne ter blažje plati bobna in basa privzdignil obrvi, češ zakaj recenzija nove Intalexove čredne izdaje z njegove založbe Soul:r, mar bi se raje ubadal z albumom Eleventh Hour, katerega vinili so se pravkar izdolbli in se distribuirajo po svetu pred uradnim februarskim izidom. Res je, da so na Enajsti uri ob Marcusu v kruju še Calibre in S. T. Files (pod skupnim imenom Mist:i:cal), ki so svet džungle navduševali z uspešnicami kot Lover (z Jenno G.), 3 AM (s High Contrastom) ali Sunshine in Back to love (z Markyjem in XRS-om) - kot je res, da nobeden izmed novih komadov Mist:i:cal z vinilk niti naključno ne dosega prej naštetih, z njega pa se še najbolj vrti Amen Electric, ki ni povsem nič posebnega. Nazaj na DAT:Music; ta na dveh diskih prinaša 24 nemiksanih komadov, katerih skupni vtis je več kot dober - če seveda upoštevamo dejstvo, da liquid drum and bass že nekaj časa lovi lasten rep in išče velikega odrešitelja a la Pendulum, da ga dvigne nivo višje - kot so ga nazadnje brazilski latino drum and bass konkvistadorji.

Tokrat je nabor dobrih in boljših preširok, da bi naštevali vse, izpostaviti pa gre D-Bridgea (fantastična Without Answers in Love's Ugly Child), pa veterane Klute, Seba in Calibre s standardno solidno produkcijo in bolj lahko sprejemljivo melodiko, ter Intalexov Immersed, ki sodi v jagodno trgatev. Vseeno pa je liquid dub z globokimi basi pri prihajajočih izvajalcih (Martyn, Reactiv ali Stan & Mook) ali house - v recimo Intalexovem primeru - pustil svoje sledi v ušesih in na prstih producentov. Posledično na zvoku založbe, ki jo reprezentira, in ustvarjanju okusa močnega dela scene, ki jim sledi. Ta se je tukaj oddaljil od klasičnih popevčic in hitov, ki so nujni za prodajo vinilk slovenskih in slovaškim DJ-jem po vsej zemeljski obli, ampak se osredotoča na celo(s)tni zvok. Mestoma se vlečejo atmosferski tripi, spet drugič revizija vesoljskih pokrajin, ves čas milo vali bas in poziva na migljanje, vokali pa so redki in smotrni. Sicer kam drugam kot za popoldansko počasno poslušanje cel CD ni, v rokah pravega DJ-ja pa bi se na tole zbirko dalo zaplesati - čeprav ne 24-karatno, kot bi koga lahko zmotno asociial podnaslov dvojnega albuma. No, pri vsej kolobociji o slepih ulicah in dolgočasni repetenci pa gre vendarle navsezadnje za mojstrstvo glavnega kuharja, ki izbere in pripravi širok jedilnik ter odobri izdaje, izmed katerih smo na Klutovo We're All Dying migali že pred meseci. In Klute bi lahko bil skupni imenovalec za toplo in soulful glasbo, ki ne gre nujno po veselih notah, ampak jo prej mellow-holično zanese v zrel, poln zvok božajočega basa. Kot pravi sam Intalex: "Its bloody quality forward thinkin drum and bass." Zrelo.

+ + + +