Puna Syndicate: Puna Syndicate EP; Woo: Mobi Rock

Slovensko založbo RX:TX, ki deluje v sklopu zavoda Projekt Atol, lahko označimo za vodilno pri promoviranju sodobne elektronske glasbene kulture na domačih tleh. Do sedaj je poskrbela za izdajo dvanajstih kompilacij in albumov, na katerih so se znašla številna domača in tuja imena. Založba sodeluje tudi pri sporadični organizaciji dogodkov in festivalov in je mednarodno izredno dejavna. Na začetku letošnjega leta so pri založbi RX:TX po daljšem založniškem premoru poskrbeli za izid prvencev avtorjev Puna Syndicata in WoOja.

Puna Syndicate je duo, ki ga sestavljata Miha Klemenčič iz skupine Random Logic in Tomaž Šuštar aka Jadviga, oba tudi soustanovitelja in sodelavca založbe RX:TX. Duo obstaja že dobra tri leta in ima za sabo kopico mednarodnih, festivalskih in drugih nastopov, pred kratkim pa je Puna Syndicate izdal tudi tridesetminutni EP, na katerem je poleg dvanajstih komadov še avdio/video dodatek. Glasbo Puna Syndicata bi lahko označili kot digitalno sproduciran in abstrahiran, sampladelično nasičen break beat, hip-hop in dub s primesmi jungla, garagea, glitcha in še česa. Gre v bistvu za precej izmuzljivo in eklektično zmes, ki jo duo zelo dobro spaja in s tem ustvarja povsem izviren zvok. Edina slabost EP-ja so mogoče produkcijsko preveč izstopajoča živo posneta tolkala in ponekod presuh, prazen zvok, ki daje vtis neizdelanosti. Sicer pa je prvenec Puna Syndicata posrečen in poslušljiv izdelek, ki hladnost digitalnih zvokov uspešno združuje in oblaga s slikovitim, organskim groovom.

Povsem drugačno zvočnost prinaša prvenec mladega glasbenika WoOja, ki izhaja iz podtalne beograjske rockovske scene in je pred kakšnimi tremi leti začel samostojno eksperimentirati s kitaro, kar ga je privedlo do samosvoje glasbene govorice in navsezadnje do pred kratkim izdanega dolgometražca Mobi rock. WoO na njem izhaja predvsem iz kitarskega zvoka, a ga do neprepoznavnosti oplaja in manipulira, tudi mehča z različnimi do-it-yourself pripomočki, kot so daljinski upravljalniki, mobiteli, efekti, računalniška miška in drugo. Rezultat so polimprovizirani elektro-akustični ambienti, v katerih se prelivajo in oplajajo različne plasti noisa, glitcha, sinusoidnih in organskih šumov ter prasketanj s kitarskim dronom, zamaknjeno in prosojno melodiko ter subtilno ritmičnostjo. Izjemoma zaide tok albuma v povsem ambientalen noise ali v konvencionalnejše kitarske zvoke, ki pa stilizirano pulzirajo v elektronski maniri. Konceptualno se v ospredju skozi celoten album pojavljajo repetitivni vzorci, ki so deležni nenehno razvijajoče se minimalistične zvočne obravnave. Mobi rock je obetaven prvenec, na katerem imajo vsak ton, šum in zven svoje mesto in s katerega vejeta preudarno obvladovanje izjemno kompleksnih zvočnosti in muzikaličen občutek za lepo.

+ + + +

+ + + +