Matrix in Futurebound: Universal Truth

V svetu jungle drum and bassa (kot v glasbi vobče) se pogosto skozi kontroverznosti in nelogičnosti pride do zgodb in spojev, ki pišejo nove svetove. Februarja lani je izšel remiks naslovne teme iz filma American Beauty, ki je bil že pred tem hit vodilnih drum and bass DJ-ev, z izdajo na (imaginarni) založbi Beauty pa je bil ta bootleg zavrten ne le s strani Fabia, ampak nadžanrskih BBC-jevih DJ-ev, kot so Zane Lowe, Annie Mac in pregovorni Pete Tong. Pri tem whitelabelu pa je bilo nenavadno to, da so vsi poudarjali, kdo ga je naredil: nov tandem dveh prej že slišanih imen, Matrix in Futurebound. Futurebound je bil prej blizu J-Majikove ekipe, naložene na hud, hud bubble bas, in z Jaquanom sta naredila odlično Blind cobbers thumb, pet let pa ima svojo liverpoolsko založbo Viper. Matrix pa je brat enega od starost jungla, Opticala, ki je z Edom Rushem davno in nedavno pisal zgodovino. Na zadnjem, lanskem albumu Chameleon slednjega tandema je že tako sodeloval mali matrični brat.

Album Universal truth se je pričakoval že pol leta ali več - odkar je Andy C. začel svoj set z naslovno skladbo, ki je redno izšla novembra, B-stran Scyscraper pa je bila precej več kot polnilec prazne strani vinila. Nato je ugriznil Hypu, ki je v svoji oddaji na Kiss FM dve oddaji zapored vrtel (še neizdano) Family, en krasen poživljajoč komad, v katerem poje Robert Owens in je eden redkih drum and bass komadov, ki ima tako moški kot ženski vokal. Edino ena skladba z Univerzalne resnice ga vokalno poseka - v Coast to coast gostuje Louie Smith, ki je bil pevec komadov v živi zasedbi Eda Rusha in Opticala in kjer sta na odrih nastopala tudi Louie in Matrix. Slednji komad, ki je tudi zadnji na disku, je popolna zmaga, perfekcija kombinatorike trancerskih vložkov, na hitro se kotaleča boben in bas, ki v nenehni menjavi inštrumentov - od kitar prek klavirjev in podobne šare - napihne balon že v samem intru in nato sledi štirikratni loop pred dropom, ki pomete - šele nato Louijev napol govoreč, napol pojoč vokal ... Album ni narejen na dolgočasno liquid štanco, čeprav najbolj vleče v mehkobno-dvigujoče vibracije ter ima vseskozi izjemno poln (čeprav ne vedno nujno perfekten) zvok, ki se vali brez zastojev in kolcanj. Morda je smiselna paralela s Pendulumi: tako po svojem zvoku, s katerim odstopajo od konkurence in privlačijo širši nabor publike od junglistov. Ali pa po komadu Knite Riderz (prirejena uvodna tema TV-serije Knight Rider z Davidom Hassellhoffom), kjer MC-ja Spyda. Ko je taisti to storil za Pendulume na komadu Tarrantula, je bil komad ogromen hit in tudi tale nosi podoben potencial na raggamuffin vokal. Sicer prve vinilke niso imele Spydovega glasu, na CD-različici pa MC-ja odlično. Enajst nabritih za slabo uro glasbe prinaša še več skoraj odličnih trenutkov, kot je All born angels (s stavkom, ki ga sumim, da bo ponarodel: "Urban tribe raise your hands in the sun") ali Strenght 2 strenght, The edge ... Potencial, posrečeno izkazan z njunih prvencem, upravičuje preboj med vroče artiste po traku za prehitevanje. Potentno.

+ + + + +