Različni izvajalci: Above the Game

"This game is beyond the fuckin' game!" pravi uvodni stavek naslovnega komada Above the game, preden boben in bas prvič pošteno pometeta s plesiščem. In nato vsakič naslednjič. Založbi Renegade Hardware (RH) je s svežim poletnim dvojnim CD-jem uspela še ena odlična, nadpovprečna izdaja albuma, ki sodi v kategorijo poslušaj glasno, ker slišiš več. V svetu jungle drum and bassa (JDB) se je zadnja leta temačna plat tega precej razcvetela; nenazadnje se je v tri krasne razblinila angleška samozagledanost in sprostil se je uvoz komadov in izvajalcev, ki niso z Otoka. V letu, ko celo domači producenti mastno izdajajo v tujini (Smooth je imel digitalni release za Touching Down Productions, Markoman in Tsunami pa imata v paci dva vinila in še eno digitalno izdajo za Onset Audio), se velja ogledati za naborom prve izmed sorodnih založb - okoli katere se nabira celotna temačno-težko-globoka JDB-krema - ter prisluhniti, s čim brani primat. "Proces razvoja konceptov, ur preudarjanja ter vztrajanja pri kakovosti," kot pravijo v razlagi, je naložen masivno kot plasti zemeljske oble; zvok je vseskozi izdelan v detajle, neenoličen in svetlobno dinamičen ter temačno melodičen neurofunk ali deep.

Navkljub gnusu do drugonavedenega je treba priznati, da sta Calyx in Teebee prispevala biser zbirke posamičnih komadov prvega CD-ja, namreč že prej veliki hit The Shape Of Things To Come; tesno ob boku je Gridlokov Downer (ki je bolj upper kot downer), nato Vicious Circle s hipnotičnim komadom Workout, pri vseh pa se razvit individualni slog/zven izvajalcev tesno prilega RH-slogu produkcije temačnega pekla na plesišču in zunaj. Globalnost nabora, ki teče od panameriškega Identity kruja oziroma EBK-ja v kosu 1000 Years, trde koračnice Nemca Misanthropa v komadu Evacuate ali Madžarov SKC (Destroy) in Chrisa SU-ja (Consciousness), samo kaže, da se je producentski virus razširil po planetu, razvil in mutiral v zvočno samostojne oblike, a vseeno podobno pripadne istemu, temačnemu obličju JDB. Ducat premišljeno nabranih s prvega ploščka potem na drugem zvozi starosta DJ Ink in doda še osem postaj, tako da razširi nabor Vicious Circla na štiri komade, navrže še par remiksov in tako razširi predstavno paleto RH, ki se od tod v 70-minutnem pohodu skozi reglerje mešalke zvali skozi nočno goščavo in podrast, ponikalnice in tovarniški zvokovnik, ob padcu bobna in basa na trenutke srepeče vizije udarijo kot fleš na tripu, nadalje se ob značilnem ritmičnem padcu in kotaljenju nadaljuje pohod, ki se konča enako kot plošček - na N Phectovem in Dizplayevem Blindfoldu, nekakšni antipevalici, ki se preliva z laboratorijsko doziranim vokalom in pnevmatskimi kladivi za krsto na koncu kot edino primerno relikvijo po črni maši. Sicer pa se je založba RH že na DVD-ju School of hard knocks predstavila kot delavska firma, ki ne sprehaja šminke in se ne duva v fensi pisarnah, ampak več da na vsebino. Zvok in žmoht, ki se cedita s te dvojne CD-izdaje. Dramaturško.

+ + + + +