13. 4. 2008 | Mladina 14 | Kultura | Plošča
Thomas Brinkmann: When Horses Die
2008, Max Ernst
Če obstajajo izvajalci, ki z vsakim novim albumom iščejo nov glasbeni izraz in se mu poskušajo čim bolje prilagoditi, je med njimi zagotovo nemški elektronik Thomas Brinkmann. Glasbenik, izrazito nagnjen k eksperimentiranju z različnimi formami sodobne elektronike, se je pri dosedanjih projektih poigral z minimalističnim technom, housom in eksperimentalno elektroniko.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
13. 4. 2008 | Mladina 14 | Kultura | Plošča
Če obstajajo izvajalci, ki z vsakim novim albumom iščejo nov glasbeni izraz in se mu poskušajo čim bolje prilagoditi, je med njimi zagotovo nemški elektronik Thomas Brinkmann. Glasbenik, izrazito nagnjen k eksperimentiranju z različnimi formami sodobne elektronike, se je pri dosedanjih projektih poigral z minimalističnim technom, housom in eksperimentalno elektroniko.
Na plošči When Horses Die se zdi, da se ozira v preteklost, natančneje v obdobje konca sedemdesetih in začetka osemdesetih let, vsaj v glasbenem smislu. A če ploščku natančneje prisluhnemo, kmalu ugotovimo, da so vsi vplivi, ki jih je mogoče slišati - od krautrocka, industriala, gothic zvoka pa vse do duba -, rezultat njegove neusahljive radovednosti in izvirnosti. Kantavtorstvo v sodobni, elektronski različici.
+ + + +
