23. 4. 2001 | Mladina 16 | Kultura
Prijazna smrt, predolgo se mudi...
Pri nas se razprava o evtanaziji sploh še ni začela.
Saj ne, da bi človek hotel razbijati tabuje kar tako, iz intelektualne radovednosti. Ampak ko vidiš, da se vsi postavijo na eno stran in potem za povrh še žugajo vsakomur, ki misli drugače, potem preprosto ne moreš samo nemo zmajevati z glavo. Ko je pred dnevi nizozemski senat z veliko večino izglasoval zakon o evtanaziji, na Nizozemskem to ni vzbudilo nikakršne rabuke, če odštejemo nekaj tisoč katoliških fundamentalistov. Je pa prišlo do pravega izbruha zgražanja v Sloveniji. Slovenija je prav neverjetno nenavadna in nepredvidljiva dežela. Pod socializmom so bili Slovenci presenetljivo ubogljivi in upogljivi, še podpise za odpravo smrtne kazni smo zbirali z mukami in težavami, kot da bi šlo za kriminalno početje. Leta 91 pa so se Slovenci tako enotno in pogumno postavili po robu jugoslovanski vojski, da je ta tako rekoč čez noč izgubila vsakršno voljo do vojskovanja. Potem pa spet vrnitev v lagodnost in dremež. Samo še ob nogometnih zmagah zadrhti slovensko srce. "Kdor ne skače, ni Slovenc!" smo pobrali pri Berlusconiju in italijanskih fašistih.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
