Visoki sever nizko leta. Finski se nikamor ne mudi.
Unilateralna zunanja politka ZDA škodi priključevanju v Nato
© Tomo Lavrič
Nekoč je bila hladna vojna. Američani so imeli Vietnam. Potem so se spravili še na Kambodžo in Laos. In vse se je slabo končalo. Ameriški generali so spodvili rep in se jadrno umaknili iz Azije. Brez trohice slabe vesti. To etično dolžnost so opravili mladi Američani, tisti, ki so vojno doživeli na fronti, in tisti, ki so se ji izmaknili. Oboji so postali slaba vest najmogočnejšega imperija na svetu. Vendar pa vselej vse mine. Nobena nacija ne mara brskati po kloakah, še toliko manj, če jih je sama ustvarila. Nekoč je bila hladna vojna. Oholi Rusi so postavili orjaški lager. Najprej za svoje, potem pa še za vse nesrečneže, ki so rojevali, ljubili in umirali pod ruskim atomskim in ideološkim dežnikom. Potem je from nowhere prišel na veliki oder Ronnie Reagan in Rusija je najprej klecnila na kolena, potem pa zviška trešnila na tla, da je zabobnelo po celem svetu. In smo verjeli in upali, da je s padcem Berlinskega zidu stalinizma konec za vedno. Kakšna iluzija. Samo Oscar Wilde je poznal dobrega velikana. In še tega je ustvaril sam. Velikani pa imajo to grdo lastnost, da so trdoživi in da ponavljajo stare vzorce.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
