Nosečnice naj cepajo kot muhe. Kdo jim je kriv.

Moralizem je vroča juha, ki jo je treba srebati previdno in počasi. Sicer se človeku kaj hitro pripeti, da mu grdo spodrsne. Lekcijo - ne prvo ne zadnjo - je dobil ameriški predsednik Bush. Zgodbo pa je v več nadaljevanjih prinesel na plano časnikar New York Timesa Nicholas Kristof. Zadeva se je začela zelo pompozno. Predsednik Bush je namreč najprej z vsem pompom obljubil, da bo v črni Afriki z milijardami dolarjev izkoreninil aids. Lepo se sliši, seveda. Še lepše pa bi bilo, ko Bush svoje obljube ne bi bil snedel. Mljask, pa je bilo hitro vsega konec. Predsednik je namreč ugotovil, da se je znašel v precepu. Na eni strani boj proti aidsu, na drugi strani pa Busheva fundamentalistična religiozna prepričanja. Ni se še polegel spomin na njegovo obljubo, da bo za nesrečni aids in še bolj njegove posledice - tri milijone mrtvih na leto - namenil kar 15 milijard dolarjev v prihodnjih petih letih. Novinar Kristof predsedniku ni nasedel: "Ta program je bil očitno sestavljen predvsem za zbiranje volilnih glasov, ne pa za reševanje življenj v Afriki."

Od obljubljenih treh milijard dolarjev sta za leto 2003 ostali samo še dve, tretja milijarda pa je bila rezervirana za spolno preventivo in za spodbujanje spolne abstinence pred poroko. Morda se bo ta nasvet obnesel Bushevim hčerkam, vsekakor pa je očitno, da možje iz Washingtona še nikoli niso stopili v afriško vas, je pikro zašpilil novinar Kristof v članku z naslovom Sramežljivost ubija.

Ne boste verjeli, ampak v tragično zgodbo se je vmešal Slovencem dobro znani profesor s Kolumbijske univerze Jeffrey Sachs: "Kljub kopici praznih besed in kljub načrtu, ki sploh še ni operabilen, Busheva administracija v treh letih ni storila prav ničesar. Popolnoma neopravičljivo je, da je v treh letih Busheve administracije zaradi aidsa umrlo sedem milijonov in pol Afričanov. Vrh vsega pa se ameriški program sploh ni dotaknil 500 Afričanov, ki naj bi jih zdravili z ameriško pomočjo." Bravo, Jeffrey.

Novinar Kristof pa še naprej strupeno šiba ameriško administracijo, ki se ukvarja z devištvom, kakršno predpisuje skrajna krščanska desnica, medtem pa aids neusmiljeno kopiči nove in nove žrtve. Pri vsem tem pa je več kot očitno, da v Afriki ne ubija samo spolnost, ampak tudi nesmiselna in abotna sprenevedavost. Ameriška namreč. Še čisto sveža študija je pokazala, da ima samo 42 % rizičnih Afričanov dostop do prezervativov. Morda je povedal pravo resnico zdravnik iz Johannesburga: "Ne gre za to, da bi promovirali prezervativ, promovirati moramo življenje".

Naslednji uvodnik Nicholasa Kristofa je imel naslov: Ubijte jih nežno! "Če smo pravični," pravi Kristof, "je predsednik Bush gotovo hotel dobro, ko je odvzel pomoč ženskam, ki so najbolj ranljive na svetu." V resnici so se zadeve odvijale drugače. Bushevi ljudje so Konzorciju za zdravje zmanjšali subvencije za reproduktivno zdravje. Izgovor je bil značilno buševski. Ena od sedmih članic, Mary Stopes International, je bila povezana s programom omejevanja rojstev na Kitajskem. Ta nevladna organizacija je bila že prisiljena zapreti dve kliniki in odpustiti osemdeset zdravnikov in medicinskih sester v Keniji. In to zato, ker je Busheva administracija uveljavila pravilo gag rule: "Nič denarja za skupine, ki samo omenjajo abortus." Kaj šele, če bi ga prakticirali.

In konkretna zgodba. Prva žrtev, Rose Wanjera, ženska šestindvajsetih let z majhnim otrokom in noseča, drugi otrok bi se moral roditi novembra 2003. Septembra so jo oklali stekli psi do smrti. Dobila je infekcijo, ki je ogrozila tako njeno življenje kot življenje zarodka. Imela je to smolo, da se je obrnila na kliniko Mary Stopes International. To je bila ena tistih, ki jim je Bush vzel vse dotacije. Zaradi manevrov Bele hiše afriške ženske, ki životarijo v bednih predmestjih, ostajajo brez programov, ki bi jim omogočali prenatalne obiske, zaščito otrok, pomoč pri porodu, omejitev nosečnosti in predvsem pomoč pri boju proti aidsu.

Članki Nicholasa Kristofa v New York Timesu so jasno pokazali protislovje med načeli in moralo, obenem pa razkrili fundamentalistično versko in ultrakonservativno moraliziranje, značilno za okolico Georgea Busha. Vendar ne gre za konservativnost, gre za mentaliteto ljudi, ki mislijo, da imajo v vsem prav, ne glede na to, koliko ljudi bo zaradi njihove ozkosrčnosti moralo še umreti.

Mednarodna koalicija za zdravje žensk (IWHC) bi lahko rešila smrti 9400 mater in 150.000 otrok, ko ne bi Washington že pred dvema letoma odrekel vsako pomoč skladom Združenim narodom. Kdorkoli upa na ameriško humanitarno pomoč za nesrečne matere, nosečnice in otroke, se mora prilagoditi Velikemu bratu. Celo prepovedano je samo omeniti "abortus zaradi zdravstvenih razlogov", če hočete dobiti vsaj drobtine z ameriške mize.