Kdo je ugasnil luč?

- Tako nekako kakor jaz zdaj so se morali počutiti nemški Judje, ko so prišli na oblast nacisti. Zakaj niso storili česa, da bi to preprečili? Saj je bila tudi prejšnja oblast antisemitska, antisemitskih zakonov pa le ni sprejemala. Poleg tega si nihče ni mislil, da bodo ljudje brez kakšnega odločnejšega ugovora, celo z odobravanjem sprejeli uzakonjeno diskriminacijo.

- Oh, dajte no. Kdaj pa so nacisti sprejeli kakšen zakon, ki bi dovoljeval gejem in lezbijkam kakršno koli javno obliko partnerske skupnosti?

- Saj naš zakon ni bil mišljen tako, da bi kaj dovolil, temveč da bi razlikoval. Da ne bi prihajalo do mešanja. Da bi uzakonil apartheid med pravimi in nepravimi življenjskimi skupnostmi. Kakor nekoč v Južni Afriki med rasami. Za to je šlo tudi pri nurnberških zakonih [iz leta 1934], ki so natančno odrejali, kaj Judje smejo in česa ne, s kom se smejo poročiti in kako. Zakon o istospolnih partnerskih skupnostih je vladajoča koalicija sprejela izrecno z namenom, da bi jih razlikovala od zakonskih parov. Prav pa vam dam v tem: položaj gejev pri nas danes ni toliko podoben položaju nemških gejev v tridesetih kolikor tedanjemu položaju nemških Judov. Homoseksualci v tridesetih niso imeli legitimne pravice do obstoja tako rekoč nikjer v Evropi. Judje so jo kljub povsod navzočemu antisemitizmu vendarle imeli. Hočem reči: priznavali so jim, da obstajajo. Tako je danes z geji in lezbijkami. Evropske države kljub povsod navzoči homofobiji druga za drugo izenačujejo istospolne in različnospolne poroke. To seveda ni padlo z neba, to so dosegli sami s svojimi akcijami.

- Kaj resno mislite, da je homoseksualnost primerljiva z raso ali etnično skupnostjo? Razlike so vendar očitne. Rasa je nekaj, kar se vidi, medtem ko spolna usmerjenost nikomur ne piše na čelu. Etnično skupnost oblikujejo rodovna razmerja in poročna pravila, geje in lezbijke pa v temelju ne povezuje nič, samo posplošujoči pojem "homoseksualnost", ki ne more biti temelj kakšne primarne identifikacije. Sam se počutim najprej kot Slovenec; da sem gej, je postransko. Enako kakor bi bilo postransko, če ne bi bil.

- Razčistiva najprej tole. Mislim, da predstava homoseksualnih ljudi o sebi nikoli ni bila povsem omejena na medicinsko diagnozo. Tudi začela se ni z njo. Že vsaj v osemnajstem stoletju imamo pričevanja o homoseksualnih subkulturah, ki so žive še danes, čeprav še ni bilo te besede. Resda le iz velikih mest, vendar to ni tako kratek čas, da ne bi bilo nobenih posledic za današnje samozavedanje gejev in lezbijk. Navsezadnje je tudi pojem "Slovenci" vzniknil šele proti koncu osemnajstega stoletja! "Slovenski narod" je še mlajši, navadno ga postavljamo v leto 1848, torej je le kakšnih dvajset let starejši od "homoseksualnosti" [izraz je bil prvič javno uporabljen leta 1869]. Primerjava lahko še naprej: enako kakor je pojem "slovenski narod" povzročil na eni strani poenotenje manjših etničnih skupin, na drugi strani pa njihovo razlikovanje sebe od drugih narodov, recimo od Avstrijcev, tako je tudi pojem "homoseksualci" povzročil na eni strani, da so se začeli medsebojno prepoznavati zelo različni subjekti, in na drugi strani, da so se začeli razlikovati od "heteroseksualcev". Posledice so daleč presegle namen diagnoze. Čeprav je bil ta le opredeliti odklon od "normalne", samoumevne seksualnosti, ki je bila zaradi tega brez imena, se je v nadaljevanju obrnilo čisto drugače. Poimenovati je bilo treba tudi "heteroseksualnost", ki je s tem postala drug primer spolne usmerjenosti, pač ena izmed njih, nič več seksualnost kot taka. To je bila kar revolucija.

Ampak poglejva na stvar še z drugega konca. Za vašo usodo ni tako pomembno, za kaj se imate sami, kako se doživljate, kaj je vaša "identiteta"; pomembnejše je to, kako vas obravnavajo. Tu pa se nenehno pojavljajo vzporednice s tem, kako oblast obravnava izbrisane in Rome. Peticija [proti sovražnemu govoru v državnem zboru], ki sva jo podpisala, že v prvem stavku opozori na to. Za vladajočo ideologijo imate tudi vi status nekakšnega tujka. Če dodamo še samske ženske, dobimo vzorec. Kaj je vsem tem kategorijam skupno? Moralna pokvarjenost seveda: izbrisani so zlorabili državo, Romi so itak cigani, samskim ženskam pa ne gre zaupati samostojnega odločanja pri oplojevanju. Iz izjav [v državnem zboru] se dobro vidi, da gresta seksizem in homofobija z roko v roki. Vse to se praviloma pojavlja skupaj, v paketu. Vanj sodite tudi vi, če živite kot gej. Tudi vas so nagovorili v tistih slaboumnih izbruhih [v državnem zboru]. Je to še vedno postransko?

- Temu vendar ne morete reči "vladajoča ideologija"! Te osebke [protagoniste sovražnega govora v državnem zboru] lahko preštejemo na prste ene roke. Meni se zdi problem bolj v tem, da se lahko taki očitni psihopati povzpnejo tako visoko in da ni nobenega filtra, ki bi to onemogočal.

- Vi vidite nekaj psihopatskih povzpetnikov, jaz pa militantno krilo implicitnega gibanja. Da so se visoko povzpeli, kakor pravite, pomeni samo to, da imajo dobro zaledje. Če ne bi imeli izrecnega ali tihega soglasja kar velike množice ljudi, ne bi rekli niti mu. Imajo svoje volivce, podpirajo jih njihove stranke, pa še kakšen "strokovnjak" se najde vmes. Seksizem in homofobija sta podlaga neverjetno široke koalicije, ki sega od katoliške multinacionalke do protikatoliških nacionalistov.

- Morda pretiravate. Po moje so to bolj zadnji trzljaji totalitarne družbe, ki kaže svoj odpor do sprememb, o katerih ni dvoma, da prihajajo. Pravzaprav so že tu, zato odpor. Konflikti te vrste se bodo seveda nadaljevali, mislim pa, da bodo radikalci, ki so zdaj tako glasni, obrzdali svoj besednjak ali pa izginili s prizorišča.

- Upam, da je vaš optimizem upravičen. Da se bo tema umaknila pred lučjo, kakor je rekel prerok. Bova videla, ne?