Heni Erceg

Heni Erceg

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    27. 1. 2023  |  Mladina 4  |  Hrvaška  Za naročnike

    Komentar / Polavtomatski dežnik

    Tednik Feral Tribune je vsa leta obstoja, obstajal pa je dolgo, kot svojo blagovno znamko gojil satiro in še posebej neprizanesljivo fotomontažo. Tako je v burnih devetdesetih letih nastala tudi kultna fotomontaža, za katero smo uporabili fotografijo Feralovih urednikov, ki bosonoga in pokrita z rjuho ležita v zakonski postelji tašče pokojnega Predraga Lucića, čez njuna obraza pa prilepili glavi predsednikov, odgovornih za vojno in razdejanje, Franja Tuđmana in Slobodana Miloševića. Predsednika se v postelji nežno objemata in smehljata. Ta naslovnica Ferala je povzročila pravi vihar, ne le politično negodovanje, se je pa znašla tudi na steni pisarne tedanjega glavnega urednika New York Timesa.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Hrvaška

    Komentar / Zlati most

    Za obubožane Hrvate je bil nedavni božič precej žaloben, tako da ga je zlahka zasenčil drug božič, pravoslavni, ki so ga v organizaciji Srbskega narodnega sveta (SNV) praznovali nikjer drugje kot v Westinu, zagrebškem hotelu visoke kategorije. Predsednik SNV je pri vhodu sprejel hrvaškega premiera, nekoliko pozneje pa še podpredsednika srbske vlade in vodjo srbske diplomacije Ivico Dačića. Potem se je tam jedlo in pilo in imelo politične govore, namen vsega skupaj pa naj bi bila »sprava« med popolnoma odtujenima državama. Milorad Pupovac, predsednik SNV in koalicijski partner vladajoče stranke, je ugotovil, da se je s prihodom srbske delegacije »med državama izrisal zlati most«, čeprav je vsakomur jasno, da bo edina povezava med Hrvaško in Srbijo ostala trhla brv, vse dokler bodo v obeh na oblasti nacionalistični jastrebi.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    30. 12. 2022  |  Mladina 52  |  Hrvaška

    Komentar / Zakoračiti v prazno

    Najprej smo »zakoračili« iz Jugoslavije, nato iz vojne, potem smo »zakoračili« v Nato, EU, Schengen, evro … Sočasno smo »zakoračili« v revščino, nebrzdano inflacijo, velikanske stroške za hrano, elektriko, vodo, plin, življenje nasploh, »zakoračili« smo tudi v opustošeno državo množičnega izseljevanja in v popolno razčlovečenost vladajoče stranke, ki ji je do tretje zime po strahovitem potresu na Baniji v bližini Zagreba na prizadetem območju uspelo zgraditi zgolj šest – s številko 6 – hiš, zato na tisoče Banijcev še vedno živi v mrzlih kovinskih bivalnikih brez vode, elektrike, cest … »Zakoračijo« lahko samo v svoja zaledenela obup in nemoč. Brez dvoma smo »zakoračili« v bedo državice na obrobju Evrope, ki ji je odvzeta vsakršna suverenost, ki je sprta z vsemi sosedi na vzhodu, ki se v nacionalizmu še vedno mojstri ob državotvorni nemoči Bosne, s Srbijo pa sploh nima diplomatskih odnosov.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    16. 12. 2022  |  Mladina 50  |  Hrvaška

    Komentar / Prepoved spominjanja

    Ko je umrl oče, sem iz stanovanja staršev odnesla knjige, vse od Trockega do Đilasa, pa materine ročno vezene prte in okrasne prtičke, očetove spomenice za te in one zasluge, vojne in povoje, pa očetovo in materino fotografijo, natisnjeno na tiralici, ki so jo za njima leta 1942 razpisali italijanski fašisti na zasedenem Visu, potem pa so ju tudi ujeli in obsodili na smrt, a sta pobegnila … No, to je seveda že druga zgodba. Vzela sem, priznam, tudi malo svileno zastavo, jugoslovansko, z zvezdo, ki jo je oče, kot je bilo zakonsko predpisano, obesil na krmo, kadar sta se z materjo odpravila na krajši izlet s čolnom. Še danes jo hranim, zložena leži v enem od predalov z drugimi svetinjami nekega časa, neke države, ki so jo naši starši ustvarjali s tolikšnim zanosom, mi pa smo v njej rasli, odkrivali njene slabosti in prednosti in jo nazadnje uničili, toda tudi to je že druga zgodba.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Hrvaška

    Komentar / Mračna vzgoja

    Spet so lazili po pokopališčih in v političnopropagandne namene razprodajali žalostne spomine, spet je žrtvoslovno razpoloženo ljudstvo plesalo, kot je godel lastnik prodajalne teh spominov, spet so nas poučevali, kdo je napadalec in kdo žrtev. Od takrat, ko so se dogajali vojni zločini, je minilo 31 let. To je čas, v katerem bi vsakemu kolikor toliko civiliziranemu narodu že prodrlo do zacementirane zavesti, da bi bilo dobro mrtve prepustiti spokoju njihovih grobov. Toda ne, ne gre brez tega nenehnega, tudi letos ponovljenega zlorabljanja žrtev iz Vukovarja, mesta, ki so ga takrat uničile, pogubile enote JLA in srbske sile. Kajti če tega ne bi bilo, če ne bi bilo vztrajnega pogrevanja sovraštva do vsakega Srba, četudi je bil med vojno še otrok, bi morda vendarle prišel čas, ko bi modeli, kakršen je župan tega mesta, dočakali politično smrt. Ta prostaški desničar je sposoben politične točke pridobivati samo z nenehnim blebetanjem, da so Srbi sovražniki, sočasno pa mesto, ki ga vodi, pospešeno umira, navkljub vsemu denarju, ki se že leta steka vanj. Odhajajo oboji, Hrvati in Srbi, teh drugih po popisu prebivalstva ni več niti toliko, da bi lahko uveljavljali pravico do javne rabe cirilice.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    18. 11. 2022  |  Mladina 46  |  Hrvaška

    Komentar / Igranje s ploščami

    Res je, porinil sem ga pod avto, vendar nisem kriv, ker me je k temu nagovoril neki mimoidoči. Zato sem tudi sam po svoje žrtev. Tako bi tisti pronicljivejši med nami lahko razumeli napis na spominski plošči, nameščeni na zanemarjeni zgradbi nekdanjega taborišča Morinj v Črni gori, ki sta jo dala postaviti obrambni in zunanji minister te države v opravičilo številnim civilistom in hrvaškim vojakom, leta 1991 zaprtim v tem taborišču.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    4. 11. 2022  |  Mladina 44  |  Hrvaška

    Komentar / Evro – naš denar!

    Oh, kako razveseljivo, namesto rednih osovraženih položnic se je v poštnem nabiralniku znašla ovojnica brez imena naslovnika – to pomeni, da so enako dobili vsi državljani –, v njej pa je bila na kakovostnem papirju natisnjena brošura, nekaj podobnega Ikeinim katalogom, ki smo jih včasih s takšnim užitkom prelistavali. Poglej to krasoto, si mislim, ko si ogledujem sijajni pamflet, na katerega naslovnici piše Evro – naš denar, s prve strani pa se smehlja premier, ki »spoštovane sodržavljanke in sodržavljane, drage Hrvatice in Hrvate« obvešča, da so pogoji, na podlagi katerih nam je Evropska unija odobrila uvedbo evra, »politična stabilnost, naše odgovorno upravljanje javnih financ in izvajanje reform«. Reforme? Stabilnost? Odgovornost? Je s tem človekom vse v redu? Pred kratkim so bile zaradi hude korupcije, za katero je moral vedeti, vložene obtožnice zoper kar tri ministre njegove vlade, vse reforme, od zdravstvene do izobraževalne in reforme javne uprave, pa so čista zajebancija. Nadaljuje z opevanjem, podobnim tistemu med predvolilno kampanjo – ta se v resnici za njegovo stranko nikoli ne konča –, neverjetnih uspehov svoje vlade, laže, da se nam ni bati podražitev, kakor da se ne bi neprestano dražilo vse po vrsti, in sklene, da je prav uvedba evra »generacijska priložnost za gradnjo še uspešnejše Hrvaške«.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Hrvaška

    Posiljena država

    Kakorkoli obrneš, je na Hrvaškem slabo, najbolj pa brez dvoma trpi premier, ker ne more obrzdati malopridnežev, ki hočejo zrušiti njegovo vlado in so menda vsi »pod tujim vplivom«. Čigavim? Ruskim? Zagotovo človek zaradi razmer v stranki, zaradi kriminalnih afer svojih tovarišev, ki se vrstijo kot po tekočem traku, trpi za preganjavico in si je izmislil »zunanjega sovražnika«. Tako nas je s časovnim strojem prestavil nazaj v davno leto 1999, ko se je predsednik Franjo Tuđman vrnil iz Amerike s karcinomom (čeprav je bolezen trmasto zanikal) in – besen, kot je bil – ljudstvu svareče pretil s strahotno nevarnostjo opozicijskih »rumenih in zelenih hudičev«, ki si prizadevajo spodkopati Hrvaško, »tujih plačancev«, ki bi »Hrvaško prodali za Judeževe srebrnike«. Kmalu za tem je umrl, toda »zavistni diletanti« – mediji in nerazumna opozicija – so ostali in zdaj jih je njegov modri in izkušeni naslednik prepoznal in poklical na odgovornost.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    7. 10. 2022  |  Mladina 40  |  Hrvaška

    Država brez državljanov

    Volitve v BiH so se iztekle pričakovano, pa vendar so prinesle malenkostne premike. V Republiki Srbski, zrasli iz trdoživega srbskega nacionalizma, ostaja na oblasti politični izrodek Milorad Dodik, partner hrvaške vladajoče elite, poražena je bila predstavnica trde linije tamkajšnje HDZ, premik pa prinašata nepričakovana zmaga socialdemokrata Denisa Bećirovića, kandidata združene opozicije, in poraz bošnjaškega turbonacionalista Bakirja Izetbegovića. S tem bi se zdaj, ko je izgubil oblast in moč, lahko poukvarjali preiskovalni organi, saj naj bi bil vpleten v številne korupcijske afere.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    23. 9. 2022  |  Mladina 38  |  Hrvaška

    Vitez teme

    Izkušnje, ki smo si jih pridobili v teh krajih, nas neprizanesljivo učijo, da je povečana raba besede ’meje’ pri visokih političnih in cerkvenih nebodijihtreba nekakšna besedna uvertura v oglušujoče zvoke vojaških trobent. Tudi ko v nas zagori plamenček upanja, da so posvetni in verski voditelji vendarle prišli malo k pameti in se posvetili božjemu in ljudskemu v pozitivnem pomenu besede, se nevarna blaznost, ki grozi s samih »božanskih« vrhov, kmalu spet vrne. Te dni ima polna usta ’meja’, tistih ozemeljskih, tuzemskih, dušni pastir, patriarh srbske pravoslavne cerkve Porfirij, ki je res mračnjaško, kot kak vitez teme rekel: »Vsi vemo, da so se v zgodovini meje držav in mest, kjer je prebival naš narod, spreminjale, zato ne moremo biti prepričani, da se ne bodo spreminjale tudi v prihodnje, saj je v zgodovini vse relativno.« Te žalostinke je pel ob počastitvi nacionalnega praznika srbske enotnosti v Republiki Srbski, delu Bosne, ki ji je bil iztrgan z medvojnim nasiljem.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    9. 9. 2022  |  Mladina 36  |  Hrvaška

    Dane in Rada

    Šjor Dane je opravljal tehnične preglede vozil, žena Rada pa je marljivo prodajala sukanec in igle, pozneje sta v domači vasi zasadila oljčnik, da bi si zagotovila kak priboljšek k skromni pokojnini. Bila sta verna in to jima je lajšalo trdi vsakdanjik, prva sta prihajala k maši, Dane je tu in tam pokrpal vaško cerkev, Rada jo je pospravljala in pela na koru, skratka, bila sta predana vernika, božje zapovedi – saj veste: »Ne ubijaj«, »Ne kradi« in tako naprej – so bile njuno življenjsko vodilo. A ker je življenje humoreska, je Dane svoji cerkvi nenadoma podaril sto tisoč kun, vaškega župnika pa je začelo takoj glodati: »Ljubi bog, od kod vendar upokojencu toliko denarja?« Ni vedel, prav tako kot še marsikdo v hrvaški vladi ne, posebej ne premier, da je nekaj posameznikov iz državne naftne družbe leta in leta izsesavalo in končno izsesalo več kot milijardo kun, na čelu te mafijske združbe pa je bil prav Danetov in Radin sin, direktor plinskega sektorja INE, ki je na očetov bančni račun nakazal kar 500 milijonov kun, nekaj pa tudi na maminega. Tako sta Dane in Rada zajetno vsoto vložila v gradnjo stanovanjske stavbe v središču Šibenika. Aretacija je Daneta in juniorja presenetila, ko sta se ravno odpravljala v Švico, kamor sta nameravala prenesti milijone evrov, prigrabljenih v INI tako, da je združba med najhujšo energetsko krizo poceni kupovala hrvaški plin in ga prodajala po 20-krat višji ceni, pri tem pa »pokurila« kar 17 odstotkov domačih plinskih rezerv.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    26. 8. 2022  |  Mladina 34  |  Hrvaška

    Neka fotografija

    István Bibó je že pred davnimi leti opisoval bedo državic Vzhodne Evrope, vendar ga ni nihče poslušal. Danes so vse te državice le majhne lise na zemljevidu, močne zgolj v nacionalizmu, zato je dobra prav vsaka priložnost, kakšna vojna pa se zdi kot glavni dobitek, kadar si te malčice zaželijo pritegniti več pozornosti. Zdaj recimo državica Estonija resno obračunava z Rusijo, tako da iz svojih mest odstranjuje vsa spominska znamenja v čast Rdeči armadi, kot da je ta pred 80 leti napadla Ukrajino in ni osvobajala Evrope izpod nacizma. Spomenike milijonom padlih rdečearmejcev v Vzhodni Evropi neizprosno odstranjujejo, v Estoniji pa je bil »kaznovan« tudi pisec Maksim Gorki, češ da je bil Stalinov ljubljenec. Eh, Stalinov … Estonci so v protivojnem zanosu celo Nemčiji priporočili, naj stori isto in se loti brisanja antifašističnega spomina, vendar so iz Berlina odgovorili, da jih je v tistih davnih časih prav ta vojska rešila nacizma.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    12. 8. 2022  |  Mladina 32  |  Hrvaška

    Sistemski umor

    Odraščal je v uredništvu tednika Feral Tribune in se razvil v enega najboljših hrvaških novinarjev, njegovi članki so izstopali v vsakem uredništvu. Čeprav je bil mlad, je bil človek starega kova; izobražen, duhovit, temeljit pri razkrinkavanju in klicanju na odgovornost številnih ljudi, vpletenih v korupcijo, v kateri se duši Hrvaška. Zasebno je bil zadržan in vljuden, kadar me je poklical, je pogovor vedno začel z: »Motim?« Potem pa je sam postal glavni junak strašljive afere v tej brezčutni državi.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    29. 7. 2022  |  Mladina 30  |  Hrvaška

    Cvetje zla

    »Nočem na morje, v Jasenovac hočem!!«,cepetaje z nožicami vrešči Aleksandar Vučić, ne meneč se za temperaturo sto stopinj, zaradi katere se proti morju vali reka njegovih sonarodnjakov. »Nočem na morje, ne zanimata me ne Dubrovnik ne Rovinj, v Jasenovac hočem!« trmoglavi politični kričač, največji med Srbi, ki za Jadransko morje ne bi dal prebite pare, saj hoče letovati nikjer drugje kot v Jasenovcu. V koncentracijskem taborišču, v katerem so hrvaški fašisti pred 80 leti pobili množico Srbov, tudi danes pa so »tam vsi ustaši«, kot pravi Aleksandar Veliki, večni srbski predsednik.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    15. 7. 2022  |  Mladina 28  |  Hrvaška

    Zakleti stavbar

    Ko prideš v Mostar, je, kot bi vstopil v časovni stroj, v čudežno zgodovino Bosne s prepletenimi kulturami in običaji, verskimi, posvetnimi, vse to na tesnem prostoru kamnitih uličic tik ob bregovih Neretve, neutrudne, silne reke, s katero se ne gre šaliti niti tam, kjer se zdi mirna in pohlevna. Njeni močni tokovi in vrtinci, nad katerimi se dviga mogočni Stari most, spomenik najvišje kategorije, kot da utelešajo ves mostarski nemir, jezo, etnično nestrpnost, tako žive in nevarne tudi še skoraj 30 let po vojni. Vojni, v kateri sta se spopadla HVO in Armada BiH in ki je imela nepredstavljive posledice, saj je mesto kot prispodobo raztrgane BiH razdelila na dva ločena, nespravljiva dela – vzhodni in zahodni.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    1. 7. 2022  |  Mladina 26  |  Hrvaška

    Kuga in kolera

    Tistega soparnega dne se je po ulici v središču Splita vila vrsta, v kateri je potrpežljivo čakala precejšnja množica ljudi. Zaobšla sem jo, čeprav s težavo, morala sem se prebiti skozi neznosno gnečo, skozi gručo napol gole otročadi v kopalkah, z razgaljenimi joški, tako imenovanih turistov, ki so si neusmiljeno prisvojili Dioklecijanovo mesto, katerega prelepo jedro je kulturni spomenik. Pravim prisvojili, vendar ne, da bi mu izkazovali spoštovanje in uživali v njegovem videzu, ampak ravno nasprotno, da bi ga poteptali, ponižali, požrli, medtem ko jim pokorno streže brezpravni narod natakarjev in čistilk.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Hrvaška

    Cherie iz Londona

    Se spominjate Tonyja Blaira, britanskega premiera, ki je bil zaradi zvez z zahodnimi zavezniki osumljen vojnih zločinov nad civilisti v Iraku? Neumen poskus, seveda, ker Blair ni kak balkanski plemenski vodja, da bi moral sesti na zatožno klop Haaškega sodišča. Poleg tega ima vplivno soprogo, ki pa ga vendarle ne bi mogla zastopati, če bi obtožbam sledil pravičen sodni pregon, saj ni strokovnjakinja za kazensko pravo, ampak za veliko donosnejše korporativno pravo. Njena dnevna tarifa znaša več kot deset tisoč evrov, zato je jasno, da zastopa samo bogate hohštaplerje, ljudi, ki so prepričani, da je ves svet njihov. Takšne, kot je Duzich, lastnik hotelskega kompleksa v Supetru na otoku Braču in vendar velik nesrečnež, saj njegovi gostje nimajo miru – zgodaj zjutraj jih zbujajo smetarji, ki odvažajo njihove smeti. To seveda ni v redu, vsekakor bi morali smetnjake premestiti.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Hrvaška

    Lov na čarovnice

    Ta moški je resnični obraz Hrvaške: preteč, zlovešč, človek, ki bi si ga zlahka predstavljali med pazniki v taborišču ali na položaju upravnika kaznilnice, kjer kazen prestajajo najhujši kriminalci, s katerimi zna, kot je treba, ostro in neizprosno, opraviti le on. Je torej resnični obraz Hrvaške, brezčutne, primitivne, klerikalne skupnosti, katere najpomembnejši možje se radi in z orgazmičnim zadovoljstvom izživljajo nad najšibkejšimi družbenimi skupinami, predvsem nad ženskami. Toda v resnici ni paznik v zaporu, ne, zdravnik je, direktor največje hrvaške bolnišnice s 6000 zaposlenimi, član HDZ, predsednik partijskega odbora za zdravstvo, torej za področje, specializirano za »posebno« obravnavo žensk. Samec, o katerem govorimo, pa je poleg tega tudi ginekolog. To mu zagotavlja stalni užitek, ki ga občuti ob moči nad pacientkami, ko jim, zagledan v intimne dele njihovega telesa, zadovoljno naznani, da nosijo še enega malega Hrvata ali Hrvatico in da nikakor ne smejo splaviti.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    20. 5. 2022  |  Mladina 20  |  Hrvaška

    G. G. iz Splita

    »Women's sandals with double G, razkošje, opredeljeno na novo, eklektični, sodobni, romantični …« Stanejo pa »samo« 490 dolarjev. Tako oglašujejo Guccijeve sandale, ki naj bi bile hit letošnjega poletja. Gledam jih in si rečem, čakaj malo … točno take imam tudi sama, že sto let so zakopane nekje v tisti stari omari v hiši na otoku. Rekli smo jim sandale triktrak, bile so plastične, različnih barv ali prozorne, brez njih otroci sploh niso šli v vodo, zanje pa je bilo treba odšteti znesek v vrednosti današnjih 30 kun. Od kod torej Gucci? Izdelek je do pičice enak tistemu iz tovarne Jugoplastika iz Splita, zato me res zanima, ali je signore Michele, kreativni direktor znamke Gucci, vprašal za dovoljenje oblikovalca izvirnih Jugoplastikinih sandalov. Seveda ga ni, saj ni mogel, zato je model prekopiral, vprašati pa ni mogel, ker ni več ne splitskega oblikovalca sandal triktrak ne Jugoplastike, ni niti obrata 401, v katerem so stroji za brizganje plastike v osmih urah izdelali celo po 1000 parov takšnih sandal.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Hrvaška

    Zloraba vojne

    Tako, končno so ga slovesno odkrili. Spomenik v Zagrebu, o katerem smo že pisali in ki je bil več mesecev prekrit zaradi zgodovinsko neustreznega poimenovanja Spomenik žrtvam holokavsta. Potem so se v stranki Zmoremo!, ki si je na lokalnih volitvah z veliko večino zagotovila oblast v prestolnici, prebrisano domislili, kako odpraviti težave z nezadovoljstvom Judovske občine v Zagrebu. Nekdanji kleni aktivisti so sklenili, da si smejo in da si tudi bodo pomagali s staro domobransko zvijačo, ki omogoča, da se predstaviš kot nekaj, kar ni ne tič ne miš. Tako so napis dopolnili z dodatkom »in Neodvisne države Hrvaške«. Zdaj se na spomeniku bohoti bastardni napis »V spomin na žrtve holokavsta in Neodvisne države Hrvaške«, odkritja pa se seveda niso udeležili tisti, ki jih predvsem zadeva – predstavniki Judov.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    22. 4. 2022  |  Mladina 16  |  Hrvaška

    Črne vrane

    Prišel je na slovesnost ob svetovnem dnevu Romov. In tam, kot je zanj značilno, »prepričljivo« delil nauke o »nujnosti ohranjanja spomina« na trpljenje pol milijona evropskih Romov, potem pa še nekaj zamrmral o vlogi hrvaških fašistov pri iztrebljanju Romov. Ni rekel, da se jih je tedanja ustaška država v celoti rešila – 17 tisoč jih je pobila samo v taborišču Jasenovac, preživela je zgolj peščica. Romi so bili presrečni zaradi premierovega prihoda, nedaleč stran, v Splitu, pa je bila prav v tistem času ena od dvoran nabito polna v črno oblečenih ljudi, ki so svoj performans začeli s pozdravom »Za dom spremni«, pozdravom, ob katerem so nekdaj s kladivom in nožem za klanje pobijali hrvaške in bosanske Rome. Dvorano v vojaškem kompleksu Lora jim je, menda za slovesnost ob obletnici ustanovitve vojaške enote, ki nosi ime ustaškega klavca Rafaela Bobana, zagotovila država, tako da so – kako primerno – praznovali na kraju, kjer je nekdaj delovalo taborišče, v katerem so v devetdesetih letih okrutno mučili, poniževali in pobijali meščane Splita srbske narodnosti.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    8. 4. 2022  |  Mladina 14  |  Hrvaška

    O mačkah in psih

    Ali objava posnetkov razgaljenih trupel z ulic ukrajinske Buče resnično govori o napredku medijev in civiliziranosti družbe? Smo kdaj prej, na primer med vojno v Iraku, videli podobne posnetke civilistov, ki so jih ubile ameriške bombe? Ne, nismo, predvsem pa nismo videli posnetkov ubitih ameriških vojakov, da ne bi vznemirili ameriške javnosti. Tako eksplicitnih prizorov nismo gledali niti v nič manj krvavi vojni na območju nekdanje Jugoslavije. Je torej ta pornografija smrti namenjena čemurkoli drugemu kot vojni propagandi, čeprav jo je objavil napadeni? In ali je to korak naprej ali nazaj za civilizacijo, ki je tako napredovala, da danes kapitalistični svet ob neki lokalni vojni umira od strahu – kot so nekoč jamski ljudje – zaradi morebitnega pomanjkanja hrane, ki je ta razvita civilizacija očitno ni sposobna pridelati brez ruskega plina in ukrajinskega žita?

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    25. 3. 2022  |  Mladina 12  |  Hrvaška

    Oligarh Dostojevski

    Bilo je tistega nesrečnega vojnega leta 1991. Spominjam se, vrnila sem se z nekega bojišča s podobami uničenja in smrti pred očmi, uničenja in smrti, ki ju je povzročila želja srbskega vodstva po vzpostavitvi velike Srbije. Neumnega in nepotrebnega umiranja za ozemlje in narod, nič drugačnega od tega, ki ga zadnje tedne z grozo spremljamo – nič drugačnega od tega, ki ga povzročajo Putinovo uničevanje Ukrajine, zločini nad civilisti, spreminjanje Mariupola v hrvaški Vukovar …

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    11. 3. 2022  |  Mladina 10  |  Hrvaška

    Guns & roses

    Mar ni vsak imperializem – čeprav vedno pod cinično egido zagotavljanja demokracije zatiranemu ljudstvu – enako odvraten? Pa vendar ameriški vdor v Irak in trajna izraelska zasedba Palestine kljub obsežnemu uničevanju teh območij in pobijanju civilistov nista nikoli spodbudila takšnih odzivov Evropejcev, kot jih je nasilni vdor ruskega carja v Ukrajino. Z njim so se »prebudili« uspavani birokrati krščanske Evropske unije, katere članice nenadoma dihajo kot ena, združene v neizmernem strahu, saj ima ruski predsednik tisto morilsko, kar lahko uporabi, kadarkoli se mu sprdne. To ni vojna v Bosni in Hrvaški, med katero je srbski Putin ponavljal podobno mantro o reševanju Srbov pred ustaši in balijami in tako več let uničeval obe državi, EU pa je to molče opazovala in se ni odločila za pošiljanje orožja ogroženima narodoma. Prav tako v srcu Evrope. Ker Slobodan Milošević ni imel jedrskega orožja, s katerim bi iz Beograda lahko sklatil Eifflov stolp v Parizu. Tako je tudi na pokol v Srebrenici gledala – od blizu – kot na notranjo zadevo vojskujočih se »tolp«, pobiti Bošnjaki pa so bili tako ali tako muslimani …

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    25. 2. 2022  |  Mladina 8  |  Hrvaška

    Politika prisklednikov

    Doma imamo na kupe knjig, nekaj tisoč nepotrebnih, pa vendar dragocenih koščkov življenja. Kamorkoli pogledaš, jih je vse polno, na policah po stenah, v škatlah po kotih stanovanja, precej jih je shranjenih v zatohli drvarnici, tudi knjižure vezanih člankov, nastalih v 15 letih obstoja Ferala. Tako mi je padlo na pamet, da bi mestne oblasti zaprosila za kako klet, kamor bi spravila svojo knjižno zbirko, he he, lahko bi se prodala kot zaslužna državljana, novinarja, ki sta celo napisala nekaj knjig. Eh, sva godrnjala sama pri sebi, ko sva z zavistjo gledala, kako je Frka, vodja kabineta predsednika vlade, v Zagrebu dobil veliko klet, da bo vanjo lahko preselil svoje knjige in izrezke iz časopisov, nanašajoče se na domovinsko vojno, ki jih je izrezoval, ko je vojne dni preživljal po sinekurah v tujini. Zdaj zanje nima prostora v stanovanju, velikem 96 kvadratnih metrov, ki mu ga je dala država, da bi v tem »prostranstvu« živel sam s soprogo. Ker seveda omenjena klet ni bila ravno primerna za shranjevanje dragocene dokumentacije, so prostor preuredili, kakopak na stroške državljanov; prenova je stala blizu 60 tisoč evrov. In kadar bi našega Frko, medtem ko bi se poglabljal v kak dokument, bogpomagaj nekam pritisnilo, kar je popolnoma naravno, menda ni pričakovati, da bo hodil v bližnje stanovanje, zato so v kleti uredili tudi dostojno kopalnico, kakršna pritiče tako pomembnemu hadezejevcu.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    11. 2. 2022  |  Mladina 6  |  Hrvaška

    Spomenik laži

    Jojme, spet ti Judje, spet holokavst … so glasno zajavkali uredniki Hrvaške televizije, razpeti med ukaze vladajoče partije, katere retardirani storitveni servis so, in resnične dogodke iz hrvaške zgodovine. A so se hitro domislili, kako poskrbeti, da bo volk sit in koza cela. Tako je HTV na dan spomina na holokavst v udarnem terminu predvajala profani izdelek domoljubnega desničarja, ki govori o tem, kako je izraelski Mosad prijel nacističnega voditelja Adolfa Eichmanna, snovalca »končne rešitve«, torej poboja več kot šestih milijonov Judov. V pozni nočni termin pa »bomo uvrstili šov,« so premeteno sklenili podrepniki HDZ na HTV. Tako so si gledalci v gluhi noči lahko ogledali del deveturnega dokumentarnega filma Clauda Lanzmanna o pobijanju Judov. V drugih državah.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Hrvaška

    Oblaki nad Hrvaško

    Nad Hrvaško so se zgrnili temni oblaki. V Banskih dvorih, kjer kraljuje vlada, v zgodovinskem središču Zagreba, opasanem z neprepustno železno ograjo, ker se premier neizmerno boji atentata na svojo visokost, že več dni ves čas gorijo luči. Nad dolgo mizo se, nagneteni v skupni grozi, sklanjajo ministri in premier in ne morejo verjeti svojim očem. V zraku je zaznati nejevero, zgroženost bi tako rekoč lahko rezal z nožem, v najslabšem stanju pa je gospod premier – drugače nadut in vzvišen se je zdaj kar nekako zgrbil in prebledel, ves iz sebe je zaradi grozljivega dokumenta, ki ga ima pred nosom.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    14. 1. 2022  |  Mladina 2  |  Hrvaška

    Bosanski časovni stroj

    Kot mi je pred kratkim povedal dober prijatelj iz Sarajeva, se sprašuje, ali ni že čas, da si pripravi zaloge hrane, ker v BiH ne diši po ničemer dobrem. Je takšen odziv pretiran ali pa je udejanjenje najbolj črnega scenarija spet verjetno zaradi nenehnega destabiliziranja te države od znotraj, pa tudi ob pomoči najbližjih sosedov? Je mogoče, da nas je, kot da bi se znašli v kakem poblaznelem časovnem stroju, izstrelilo nazaj v leto 1992, ko je tik pred vojno večina državljanov BiH še vedno verjela, da je prelivanje krvi nemogoče, ker je Bosna večetnična država treh narodov, ki živijo v slogi in medsebojnem spoštovanju? Ko smo te dni gledali oblastniško brezumje voditelja tamkajšnjih Srbov med praznovanjem 30. obletnice ustanovitve paradržave Republike srbske, so lahko le največji optimisti skomignili z rameni in niso občutili jeze, niso slišali vojaških bobnov, kot v najboljših dneh nacionalističnih zborovanj na začetku devetdesetih let v Srbiji in Hrvaški.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Hrvaška

    Obraz teme

    Hrvaški kardinal Bozanić je v poslanici ob letošnjem božiču nekaj napletal v dobro znanem pitijskem slogu, a poanta njegovega govorjenja je bila: »Ne nasedajte lažnim prerokom!« Katerim pa? Tistim, ki zagovarjajo cepljenje kot izhod iz hromeče pandemije, torej znanstvenikom, ali je morda mislil, čeprav seveda ni, na »preroke«, ki na zborovanjih tulijo proti znanosti, v cepivu pa vidijo samega vraga, čipe, ki nam jih hočejo vstaviti nečiste sile, svetovna središča moči … Pod egido svobodnega odločanja se je s pametjo sprla tista skupina Hrvatov, sicer precej omejenega uma, ki je nenadoma odkrila vse čare svobode, vendar svobode, katere izhodišče je sebičnost, v kateri ne vidijo dalje od svojega nosa in s katero neposredno ogrožajo svobodo drugih in njihovo pravico do tistega, kar je za človeka najdragocenejše, torej do zdravja. Z več kot 12 tisoč umrlimi zaradi covida – to je več, kot jih je bilo ubitih med vojno –, z izgubo 50 človeških življenj vsak dan se Hrvaška po smrtnosti uvršča v sam vrh, pa vendar je med evropskimi državami najliberalnejša pri omejitvah, ki to sploh niso, ker si mora zagotoviti vsaj tisto miloščino, ki jo v proračun prispevajo storitvene dejavnosti, restavracije, kavarne in trgovska središča, edine gospodarske dejavnosti, iz katerih vanj sploh še kaj priteka.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Hrvaška

    Predsednik, pojdite se zdravit!

    Novica je slaba, a se vsak dan ponavlja: »Z. M.-ja so spet opazili, kako bencin iz ročke razliva po delu Hrvaške in nato z vžigalico neti požar. Z. M. tega ne počne le na Hrvaškem, ampak pogosto prestopi tudi mejo z Bosno in tam še bolj nebrzdano požiga vse, kar mu pride pod roke. Njegova identiteta je dobro znana, vendar se mu policisti ne upajo približati, čeprav obstaja utemeljena bojazen, da bi utegnil v zrak pognati vso državo. Pa tudi širše območje. Očitno gre za piromana, ki mu nobeno pošteno sodišče ne bi izreklo zaporne kazni, ampak bi ga poslalo v kako psihiatrično ustanovo zaprtega tipa.« Hudič je v tem, da je ta Z. M. v resnici predsednik Republike Hrvaške, v kateri ni na voljo demokratični standard, na podlagi katerega bi narod od časa do časa lahko preveril, kakšno je duševno stanje prvega človeka v državi. Brez dvoma ne ravno dobro. Vendar pa pričakovano shizofreno, saj gre za politika, ki je prehodil dolgo pot od domnevnega levičarja do neizprosnega desničarja. Tako imamo na čelu države zdolgočasenega piromana, trdno odločenega, da bo prekosil svojega ideološkega očeta, zloveščega diktatorja Franja Tuđmana, ki je državo upravljal še, ko je bil že na smrt bolan. Čeprav v glavi ni bil nikoli čisto zdrav, posledica tega pa so bili srditi poskusi priključitve dela Bosne, nespoštovanje človekovih pravic in blag odnos do vojnih zločinov.