Heni Erceg

Heni Erceg

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    23. 9. 2022  |  Mladina 38  |  Hrvaška  Za naročnike

    Vitez teme

    Izkušnje, ki smo si jih pridobili v teh krajih, nas neprizanesljivo učijo, da je povečana raba besede ’meje’ pri visokih političnih in cerkvenih nebodijihtreba nekakšna besedna uvertura v oglušujoče zvoke vojaških trobent. Tudi ko v nas zagori plamenček upanja, da so posvetni in verski voditelji vendarle prišli malo k pameti in se posvetili božjemu in ljudskemu v pozitivnem pomenu besede, se nevarna blaznost, ki grozi s samih »božanskih« vrhov, kmalu spet vrne. Te dni ima polna usta ’meja’, tistih ozemeljskih, tuzemskih, dušni pastir, patriarh srbske pravoslavne cerkve Porfirij, ki je res mračnjaško, kot kak vitez teme rekel: »Vsi vemo, da so se v zgodovini meje držav in mest, kjer je prebival naš narod, spreminjale, zato ne moremo biti prepričani, da se ne bodo spreminjale tudi v prihodnje, saj je v zgodovini vse relativno.« Te žalostinke je pel ob počastitvi nacionalnega praznika srbske enotnosti v Republiki Srbski, delu Bosne, ki ji je bil iztrgan z medvojnim nasiljem. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    9. 9. 2022  |  Mladina 36  |  Hrvaška

    Dane in Rada

    Šjor Dane je opravljal tehnične preglede vozil, žena Rada pa je marljivo prodajala sukanec in igle, pozneje sta v domači vasi zasadila oljčnik, da bi si zagotovila kak priboljšek k skromni pokojnini. Bila sta verna in to jima je lajšalo trdi vsakdanjik, prva sta prihajala k maši, Dane je tu in tam pokrpal vaško cerkev, Rada jo je pospravljala in pela na koru, skratka, bila sta predana vernika, božje zapovedi – saj veste: »Ne ubijaj«, »Ne kradi« in tako naprej – so bile njuno življenjsko vodilo. A ker je življenje humoreska, je Dane svoji cerkvi nenadoma podaril sto tisoč kun, vaškega župnika pa je začelo takoj glodati: »Ljubi bog, od kod vendar upokojencu toliko denarja?« Ni vedel, prav tako kot še marsikdo v hrvaški vladi ne, posebej ne premier, da je nekaj posameznikov iz državne naftne družbe leta in leta izsesavalo in končno izsesalo več kot milijardo kun, na čelu te mafijske združbe pa je bil prav Danetov in Radin sin, direktor plinskega sektorja INE, ki je na očetov bančni račun nakazal kar 500 milijonov kun, nekaj pa tudi na maminega. Tako sta Dane in Rada zajetno vsoto vložila v gradnjo stanovanjske stavbe v središču Šibenika. Aretacija je Daneta in juniorja presenetila, ko sta se ravno odpravljala v Švico, kamor sta nameravala prenesti milijone evrov, prigrabljenih v INI tako, da je združba med najhujšo energetsko krizo poceni kupovala hrvaški plin in ga prodajala po 20-krat višji ceni, pri tem pa »pokurila« kar 17 odstotkov domačih plinskih rezerv. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    26. 8. 2022  |  Mladina 34  |  Hrvaška

    Neka fotografija

    István Bibó je že pred davnimi leti opisoval bedo državic Vzhodne Evrope, vendar ga ni nihče poslušal. Danes so vse te državice le majhne lise na zemljevidu, močne zgolj v nacionalizmu, zato je dobra prav vsaka priložnost, kakšna vojna pa se zdi kot glavni dobitek, kadar si te malčice zaželijo pritegniti več pozornosti. Zdaj recimo državica Estonija resno obračunava z Rusijo, tako da iz svojih mest odstranjuje vsa spominska znamenja v čast Rdeči armadi, kot da je ta pred 80 leti napadla Ukrajino in ni osvobajala Evrope izpod nacizma. Spomenike milijonom padlih rdečearmejcev v Vzhodni Evropi neizprosno odstranjujejo, v Estoniji pa je bil »kaznovan« tudi pisec Maksim Gorki, češ da je bil Stalinov ljubljenec. Eh, Stalinov … Estonci so v protivojnem zanosu celo Nemčiji priporočili, naj stori isto in se loti brisanja antifašističnega spomina, vendar so iz Berlina odgovorili, da jih je v tistih davnih časih prav ta vojska rešila nacizma. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    12. 8. 2022  |  Mladina 32  |  Hrvaška

    Sistemski umor

    Odraščal je v uredništvu tednika Feral Tribune in se razvil v enega najboljših hrvaških novinarjev, njegovi članki so izstopali v vsakem uredništvu. Čeprav je bil mlad, je bil človek starega kova; izobražen, duhovit, temeljit pri razkrinkavanju in klicanju na odgovornost številnih ljudi, vpletenih v korupcijo, v kateri se duši Hrvaška. Zasebno je bil zadržan in vljuden, kadar me je poklical, je pogovor vedno začel z: »Motim?« Potem pa je sam postal glavni junak strašljive afere v tej brezčutni državi. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    29. 7. 2022  |  Mladina 30  |  Hrvaška

    Cvetje zla

    »Nočem na morje, v Jasenovac hočem!!«,cepetaje z nožicami vrešči Aleksandar Vučić, ne meneč se za temperaturo sto stopinj, zaradi katere se proti morju vali reka njegovih sonarodnjakov. »Nočem na morje, ne zanimata me ne Dubrovnik ne Rovinj, v Jasenovac hočem!« trmoglavi politični kričač, največji med Srbi, ki za Jadransko morje ne bi dal prebite pare, saj hoče letovati nikjer drugje kot v Jasenovcu. V koncentracijskem taborišču, v katerem so hrvaški fašisti pred 80 leti pobili množico Srbov, tudi danes pa so »tam vsi ustaši«, kot pravi Aleksandar Veliki, večni srbski predsednik. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    15. 7. 2022  |  Mladina 28  |  Hrvaška

    Zakleti stavbar

    Ko prideš v Mostar, je, kot bi vstopil v časovni stroj, v čudežno zgodovino Bosne s prepletenimi kulturami in običaji, verskimi, posvetnimi, vse to na tesnem prostoru kamnitih uličic tik ob bregovih Neretve, neutrudne, silne reke, s katero se ne gre šaliti niti tam, kjer se zdi mirna in pohlevna. Njeni močni tokovi in vrtinci, nad katerimi se dviga mogočni Stari most, spomenik najvišje kategorije, kot da utelešajo ves mostarski nemir, jezo, etnično nestrpnost, tako žive in nevarne tudi še skoraj 30 let po vojni. Vojni, v kateri sta se spopadla HVO in Armada BiH in ki je imela nepredstavljive posledice, saj je mesto kot prispodobo raztrgane BiH razdelila na dva ločena, nespravljiva dela – vzhodni in zahodni. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    1. 7. 2022  |  Mladina 26  |  Hrvaška

    Kuga in kolera

    Tistega soparnega dne se je po ulici v središču Splita vila vrsta, v kateri je potrpežljivo čakala precejšnja množica ljudi. Zaobšla sem jo, čeprav s težavo, morala sem se prebiti skozi neznosno gnečo, skozi gručo napol gole otročadi v kopalkah, z razgaljenimi joški, tako imenovanih turistov, ki so si neusmiljeno prisvojili Dioklecijanovo mesto, katerega prelepo jedro je kulturni spomenik. Pravim prisvojili, vendar ne, da bi mu izkazovali spoštovanje in uživali v njegovem videzu, ampak ravno nasprotno, da bi ga poteptali, ponižali, požrli, medtem ko jim pokorno streže brezpravni narod natakarjev in čistilk. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Hrvaška

    Cherie iz Londona

    Se spominjate Tonyja Blaira, britanskega premiera, ki je bil zaradi zvez z zahodnimi zavezniki osumljen vojnih zločinov nad civilisti v Iraku? Neumen poskus, seveda, ker Blair ni kak balkanski plemenski vodja, da bi moral sesti na zatožno klop Haaškega sodišča. Poleg tega ima vplivno soprogo, ki pa ga vendarle ne bi mogla zastopati, če bi obtožbam sledil pravičen sodni pregon, saj ni strokovnjakinja za kazensko pravo, ampak za veliko donosnejše korporativno pravo. Njena dnevna tarifa znaša več kot deset tisoč evrov, zato je jasno, da zastopa samo bogate hohštaplerje, ljudi, ki so prepričani, da je ves svet njihov. Takšne, kot je Duzich, lastnik hotelskega kompleksa v Supetru na otoku Braču in vendar velik nesrečnež, saj njegovi gostje nimajo miru – zgodaj zjutraj jih zbujajo smetarji, ki odvažajo njihove smeti. To seveda ni v redu, vsekakor bi morali smetnjake premestiti. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Hrvaška

    Lov na čarovnice

    Ta moški je resnični obraz Hrvaške: preteč, zlovešč, človek, ki bi si ga zlahka predstavljali med pazniki v taborišču ali na položaju upravnika kaznilnice, kjer kazen prestajajo najhujši kriminalci, s katerimi zna, kot je treba, ostro in neizprosno, opraviti le on. Je torej resnični obraz Hrvaške, brezčutne, primitivne, klerikalne skupnosti, katere najpomembnejši možje se radi in z orgazmičnim zadovoljstvom izživljajo nad najšibkejšimi družbenimi skupinami, predvsem nad ženskami. Toda v resnici ni paznik v zaporu, ne, zdravnik je, direktor največje hrvaške bolnišnice s 6000 zaposlenimi, član HDZ, predsednik partijskega odbora za zdravstvo, torej za področje, specializirano za »posebno« obravnavo žensk. Samec, o katerem govorimo, pa je poleg tega tudi ginekolog. To mu zagotavlja stalni užitek, ki ga občuti ob moči nad pacientkami, ko jim, zagledan v intimne dele njihovega telesa, zadovoljno naznani, da nosijo še enega malega Hrvata ali Hrvatico in da nikakor ne smejo splaviti. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    20. 5. 2022  |  Mladina 20  |  Hrvaška

    G. G. iz Splita

    »Women's sandals with double G, razkošje, opredeljeno na novo, eklektični, sodobni, romantični …« Stanejo pa »samo« 490 dolarjev. Tako oglašujejo Guccijeve sandale, ki naj bi bile hit letošnjega poletja. Gledam jih in si rečem, čakaj malo … točno take imam tudi sama, že sto let so zakopane nekje v tisti stari omari v hiši na otoku. Rekli smo jim sandale triktrak, bile so plastične, različnih barv ali prozorne, brez njih otroci sploh niso šli v vodo, zanje pa je bilo treba odšteti znesek v vrednosti današnjih 30 kun. Od kod torej Gucci? Izdelek je do pičice enak tistemu iz tovarne Jugoplastika iz Splita, zato me res zanima, ali je signore Michele, kreativni direktor znamke Gucci, vprašal za dovoljenje oblikovalca izvirnih Jugoplastikinih sandalov. Seveda ga ni, saj ni mogel, zato je model prekopiral, vprašati pa ni mogel, ker ni več ne splitskega oblikovalca sandal triktrak ne Jugoplastike, ni niti obrata 401, v katerem so stroji za brizganje plastike v osmih urah izdelali celo po 1000 parov takšnih sandal. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Hrvaška

    Zloraba vojne

    Tako, končno so ga slovesno odkrili. Spomenik v Zagrebu, o katerem smo že pisali in ki je bil več mesecev prekrit zaradi zgodovinsko neustreznega poimenovanja Spomenik žrtvam holokavsta. Potem so se v stranki Zmoremo!, ki si je na lokalnih volitvah z veliko večino zagotovila oblast v prestolnici, prebrisano domislili, kako odpraviti težave z nezadovoljstvom Judovske občine v Zagrebu. Nekdanji kleni aktivisti so sklenili, da si smejo in da si tudi bodo pomagali s staro domobransko zvijačo, ki omogoča, da se predstaviš kot nekaj, kar ni ne tič ne miš. Tako so napis dopolnili z dodatkom »in Neodvisne države Hrvaške«. Zdaj se na spomeniku bohoti bastardni napis »V spomin na žrtve holokavsta in Neodvisne države Hrvaške«, odkritja pa se seveda niso udeležili tisti, ki jih predvsem zadeva – predstavniki Judov. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    22. 4. 2022  |  Mladina 16  |  Hrvaška

    Črne vrane

    Prišel je na slovesnost ob svetovnem dnevu Romov. In tam, kot je zanj značilno, »prepričljivo« delil nauke o »nujnosti ohranjanja spomina« na trpljenje pol milijona evropskih Romov, potem pa še nekaj zamrmral o vlogi hrvaških fašistov pri iztrebljanju Romov. Ni rekel, da se jih je tedanja ustaška država v celoti rešila – 17 tisoč jih je pobila samo v taborišču Jasenovac, preživela je zgolj peščica. Romi so bili presrečni zaradi premierovega prihoda, nedaleč stran, v Splitu, pa je bila prav v tistem času ena od dvoran nabito polna v črno oblečenih ljudi, ki so svoj performans začeli s pozdravom »Za dom spremni«, pozdravom, ob katerem so nekdaj s kladivom in nožem za klanje pobijali hrvaške in bosanske Rome. Dvorano v vojaškem kompleksu Lora jim je, menda za slovesnost ob obletnici ustanovitve vojaške enote, ki nosi ime ustaškega klavca Rafaela Bobana, zagotovila država, tako da so – kako primerno – praznovali na kraju, kjer je nekdaj delovalo taborišče, v katerem so v devetdesetih letih okrutno mučili, poniževali in pobijali meščane Splita srbske narodnosti. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    8. 4. 2022  |  Mladina 14  |  Hrvaška

    O mačkah in psih

    Ali objava posnetkov razgaljenih trupel z ulic ukrajinske Buče resnično govori o napredku medijev in civiliziranosti družbe? Smo kdaj prej, na primer med vojno v Iraku, videli podobne posnetke civilistov, ki so jih ubile ameriške bombe? Ne, nismo, predvsem pa nismo videli posnetkov ubitih ameriških vojakov, da ne bi vznemirili ameriške javnosti. Tako eksplicitnih prizorov nismo gledali niti v nič manj krvavi vojni na območju nekdanje Jugoslavije. Je torej ta pornografija smrti namenjena čemurkoli drugemu kot vojni propagandi, čeprav jo je objavil napadeni? In ali je to korak naprej ali nazaj za civilizacijo, ki je tako napredovala, da danes kapitalistični svet ob neki lokalni vojni umira od strahu – kot so nekoč jamski ljudje – zaradi morebitnega pomanjkanja hrane, ki je ta razvita civilizacija očitno ni sposobna pridelati brez ruskega plina in ukrajinskega žita? Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    25. 3. 2022  |  Mladina 12  |  Hrvaška

    Oligarh Dostojevski

    Bilo je tistega nesrečnega vojnega leta 1991. Spominjam se, vrnila sem se z nekega bojišča s podobami uničenja in smrti pred očmi, uničenja in smrti, ki ju je povzročila želja srbskega vodstva po vzpostavitvi velike Srbije. Neumnega in nepotrebnega umiranja za ozemlje in narod, nič drugačnega od tega, ki ga zadnje tedne z grozo spremljamo – nič drugačnega od tega, ki ga povzročajo Putinovo uničevanje Ukrajine, zločini nad civilisti, spreminjanje Mariupola v hrvaški Vukovar … Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    11. 3. 2022  |  Mladina 10  |  Hrvaška

    Guns & roses

    Mar ni vsak imperializem – čeprav vedno pod cinično egido zagotavljanja demokracije zatiranemu ljudstvu – enako odvraten? Pa vendar ameriški vdor v Irak in trajna izraelska zasedba Palestine kljub obsežnemu uničevanju teh območij in pobijanju civilistov nista nikoli spodbudila takšnih odzivov Evropejcev, kot jih je nasilni vdor ruskega carja v Ukrajino. Z njim so se »prebudili« uspavani birokrati krščanske Evropske unije, katere članice nenadoma dihajo kot ena, združene v neizmernem strahu, saj ima ruski predsednik tisto morilsko, kar lahko uporabi, kadarkoli se mu sprdne. To ni vojna v Bosni in Hrvaški, med katero je srbski Putin ponavljal podobno mantro o reševanju Srbov pred ustaši in balijami in tako več let uničeval obe državi, EU pa je to molče opazovala in se ni odločila za pošiljanje orožja ogroženima narodoma. Prav tako v srcu Evrope. Ker Slobodan Milošević ni imel jedrskega orožja, s katerim bi iz Beograda lahko sklatil Eifflov stolp v Parizu. Tako je tudi na pokol v Srebrenici gledala – od blizu – kot na notranjo zadevo vojskujočih se »tolp«, pobiti Bošnjaki pa so bili tako ali tako muslimani … Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    25. 2. 2022  |  Mladina 8  |  Hrvaška

    Politika prisklednikov

    Doma imamo na kupe knjig, nekaj tisoč nepotrebnih, pa vendar dragocenih koščkov življenja. Kamorkoli pogledaš, jih je vse polno, na policah po stenah, v škatlah po kotih stanovanja, precej jih je shranjenih v zatohli drvarnici, tudi knjižure vezanih člankov, nastalih v 15 letih obstoja Ferala. Tako mi je padlo na pamet, da bi mestne oblasti zaprosila za kako klet, kamor bi spravila svojo knjižno zbirko, he he, lahko bi se prodala kot zaslužna državljana, novinarja, ki sta celo napisala nekaj knjig. Eh, sva godrnjala sama pri sebi, ko sva z zavistjo gledala, kako je Frka, vodja kabineta predsednika vlade, v Zagrebu dobil veliko klet, da bo vanjo lahko preselil svoje knjige in izrezke iz časopisov, nanašajoče se na domovinsko vojno, ki jih je izrezoval, ko je vojne dni preživljal po sinekurah v tujini. Zdaj zanje nima prostora v stanovanju, velikem 96 kvadratnih metrov, ki mu ga je dala država, da bi v tem »prostranstvu« živel sam s soprogo. Ker seveda omenjena klet ni bila ravno primerna za shranjevanje dragocene dokumentacije, so prostor preuredili, kakopak na stroške državljanov; prenova je stala blizu 60 tisoč evrov. In kadar bi našega Frko, medtem ko bi se poglabljal v kak dokument, bogpomagaj nekam pritisnilo, kar je popolnoma naravno, menda ni pričakovati, da bo hodil v bližnje stanovanje, zato so v kleti uredili tudi dostojno kopalnico, kakršna pritiče tako pomembnemu hadezejevcu. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    11. 2. 2022  |  Mladina 6  |  Hrvaška

    Spomenik laži

    Jojme, spet ti Judje, spet holokavst … so glasno zajavkali uredniki Hrvaške televizije, razpeti med ukaze vladajoče partije, katere retardirani storitveni servis so, in resnične dogodke iz hrvaške zgodovine. A so se hitro domislili, kako poskrbeti, da bo volk sit in koza cela. Tako je HTV na dan spomina na holokavst v udarnem terminu predvajala profani izdelek domoljubnega desničarja, ki govori o tem, kako je izraelski Mosad prijel nacističnega voditelja Adolfa Eichmanna, snovalca »končne rešitve«, torej poboja več kot šestih milijonov Judov. V pozni nočni termin pa »bomo uvrstili šov,« so premeteno sklenili podrepniki HDZ na HTV. Tako so si gledalci v gluhi noči lahko ogledali del deveturnega dokumentarnega filma Clauda Lanzmanna o pobijanju Judov. V drugih državah. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Hrvaška

    Oblaki nad Hrvaško

    Nad Hrvaško so se zgrnili temni oblaki. V Banskih dvorih, kjer kraljuje vlada, v zgodovinskem središču Zagreba, opasanem z neprepustno železno ograjo, ker se premier neizmerno boji atentata na svojo visokost, že več dni ves čas gorijo luči. Nad dolgo mizo se, nagneteni v skupni grozi, sklanjajo ministri in premier in ne morejo verjeti svojim očem. V zraku je zaznati nejevero, zgroženost bi tako rekoč lahko rezal z nožem, v najslabšem stanju pa je gospod premier – drugače nadut in vzvišen se je zdaj kar nekako zgrbil in prebledel, ves iz sebe je zaradi grozljivega dokumenta, ki ga ima pred nosom. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    14. 1. 2022  |  Mladina 2  |  Hrvaška

    Bosanski časovni stroj

    Kot mi je pred kratkim povedal dober prijatelj iz Sarajeva, se sprašuje, ali ni že čas, da si pripravi zaloge hrane, ker v BiH ne diši po ničemer dobrem. Je takšen odziv pretiran ali pa je udejanjenje najbolj črnega scenarija spet verjetno zaradi nenehnega destabiliziranja te države od znotraj, pa tudi ob pomoči najbližjih sosedov? Je mogoče, da nas je, kot da bi se znašli v kakem poblaznelem časovnem stroju, izstrelilo nazaj v leto 1992, ko je tik pred vojno večina državljanov BiH še vedno verjela, da je prelivanje krvi nemogoče, ker je Bosna večetnična država treh narodov, ki živijo v slogi in medsebojnem spoštovanju? Ko smo te dni gledali oblastniško brezumje voditelja tamkajšnjih Srbov med praznovanjem 30. obletnice ustanovitve paradržave Republike srbske, so lahko le največji optimisti skomignili z rameni in niso občutili jeze, niso slišali vojaških bobnov, kot v najboljših dneh nacionalističnih zborovanj na začetku devetdesetih let v Srbiji in Hrvaški. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Hrvaška

    Obraz teme

    Hrvaški kardinal Bozanić je v poslanici ob letošnjem božiču nekaj napletal v dobro znanem pitijskem slogu, a poanta njegovega govorjenja je bila: »Ne nasedajte lažnim prerokom!« Katerim pa? Tistim, ki zagovarjajo cepljenje kot izhod iz hromeče pandemije, torej znanstvenikom, ali je morda mislil, čeprav seveda ni, na »preroke«, ki na zborovanjih tulijo proti znanosti, v cepivu pa vidijo samega vraga, čipe, ki nam jih hočejo vstaviti nečiste sile, svetovna središča moči … Pod egido svobodnega odločanja se je s pametjo sprla tista skupina Hrvatov, sicer precej omejenega uma, ki je nenadoma odkrila vse čare svobode, vendar svobode, katere izhodišče je sebičnost, v kateri ne vidijo dalje od svojega nosa in s katero neposredno ogrožajo svobodo drugih in njihovo pravico do tistega, kar je za človeka najdragocenejše, torej do zdravja. Z več kot 12 tisoč umrlimi zaradi covida – to je več, kot jih je bilo ubitih med vojno –, z izgubo 50 človeških življenj vsak dan se Hrvaška po smrtnosti uvršča v sam vrh, pa vendar je med evropskimi državami najliberalnejša pri omejitvah, ki to sploh niso, ker si mora zagotoviti vsaj tisto miloščino, ki jo v proračun prispevajo storitvene dejavnosti, restavracije, kavarne in trgovska središča, edine gospodarske dejavnosti, iz katerih vanj sploh še kaj priteka. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Hrvaška

    Predsednik, pojdite se zdravit!

    Novica je slaba, a se vsak dan ponavlja: »Z. M.-ja so spet opazili, kako bencin iz ročke razliva po delu Hrvaške in nato z vžigalico neti požar. Z. M. tega ne počne le na Hrvaškem, ampak pogosto prestopi tudi mejo z Bosno in tam še bolj nebrzdano požiga vse, kar mu pride pod roke. Njegova identiteta je dobro znana, vendar se mu policisti ne upajo približati, čeprav obstaja utemeljena bojazen, da bi utegnil v zrak pognati vso državo. Pa tudi širše območje. Očitno gre za piromana, ki mu nobeno pošteno sodišče ne bi izreklo zaporne kazni, ampak bi ga poslalo v kako psihiatrično ustanovo zaprtega tipa.« Hudič je v tem, da je ta Z. M. v resnici predsednik Republike Hrvaške, v kateri ni na voljo demokratični standard, na podlagi katerega bi narod od časa do časa lahko preveril, kakšno je duševno stanje prvega človeka v državi. Brez dvoma ne ravno dobro. Vendar pa pričakovano shizofreno, saj gre za politika, ki je prehodil dolgo pot od domnevnega levičarja do neizprosnega desničarja. Tako imamo na čelu države zdolgočasenega piromana, trdno odločenega, da bo prekosil svojega ideološkega očeta, zloveščega diktatorja Franja Tuđmana, ki je državo upravljal še, ko je bil že na smrt bolan. Čeprav v glavi ni bil nikoli čisto zdrav, posledica tega pa so bili srditi poskusi priključitve dela Bosne, nespoštovanje človekovih pravic in blag odnos do vojnih zločinov. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Hrvaška

    Madina Husini

    Na fotografiji najbolj izstopajo njene za kostanj velike črne oči in iztegnjeni jezik, ki ga je, razposajeni otrok, pokazala snemalcu. Srčkan je ta obražček šestletne Madine Husini iz Afganistana, pred katero je še vse življenje. Tako bi bilo v kaki boljši državi od tiste, iz katere je morala z družino pobegniti, ker so talibi grozili očetu in ga napadli z nožem, sestro pa polili s kislino. Madina je bila šestletna deklica. Bila je. Toda ni je več. Če bi kdo posnel film o usodi deklice s kot kostanj velikimi očmi, bi občinstvo po vsej Evropi ihtelo v žalosti in preklinjalo krivičnost protibegunske politike, gotovo pa bi jokali tudi Hrvati. Toda v resničnem življenju ni ne krivca za grobo prekinjeno življenje male Madine, za večmesečno grdo ravnanje z njeno družino na Hrvaškem, za popolno razčlovečenost te države in njenih ustanov ne kesanja zaradi vsega tega. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    19. 11. 2021  |  Mladina 46  |  Hrvaška

    Ubijte sla

    Bilo je novembra 1991, ko sem »odhajala« iz okupiranega in razdejanega Dubrovnika, ki so mu hrvaške oblasti obrnile hrbet. Dolge dni sem gledala, kako sta srbska in črnogorska vojska v mestu povzročali smrt in uničenje, dokler ni postalo jasno, da imajo osvajalci prosto pot in lahko vkorakajo v Dubrovnik. Pozneje, ko so se umaknili, sem ugotovila, da je šlo za pritlehno trgovino z grozo, za politični dogovor dveh takratnih hijen, srbskega in hrvaškega vodje, da se Dubrovniku »prizanese« v zameno za Vukovar na severu Hrvaške, ob meji s Srbijo. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    5. 11. 2021  |  Mladina 44  |  Hrvaška

    Kasim iz Vinkovcev

    »Grozljivo je, da tukaj živi toliko nadarjenih in pridnih ljudi, pa nam je vendarle uspelo zaplesti se v vojno z lastnimi brati. Pri vsej svoji nadarjenosti smo še vedno zaostali, kako bi se sicer lahko tako krvavo pobijali ob koncu 20. stoletja. Lopovi, nič drugega niso ti, ki so sprli navadne ljudi, in niti najmanj ni pomembno, na kateri strani je bilo več žrtev, ker ne bi smeli dovoliti, da sploh kdorkoli v Jugoslaviji izgubi življenje. Po krivici odvzeto življenje je vesoljna katastrofa. Civilizacijsko se nismo bili sposobni spoprijeti z zgodovinskim trenutkom.« Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    22. 10. 2021  |  Mladina 42  |  Hrvaška

    Liga NBA

    »Mah, mi smo zanje liga NBA,« se je predsednik hrvaške vlade oholo, pa vendar s tresočim se glasom, v katerem je bilo zaznati negotovost, odzval na obtožbe opozicije, leve, desne, sredinske … po razglasitvi sodbe, s katero je sodišče ugotovilo, da je njegova stranka delovala kot zločinska združba, ki je iz državnih podjetij izčrpavala ogromna sredstva in se z njimi okoriščala. Na čelu s tedanjim predsednikom HDZ in premierom Ivom Sanaderjem. Obremenilna razsodba, s katero je sodišče odredilo, da mora vladajoča stranka državi vrniti več kot 15 milijonov kun, ki so izginile na brezpotjih dolgoletnega kriminala HDZ, bi v vsaki demokratični državi povzročila tektonske premike, na Hrvaškem pač ne. Tu predsednik vlade še naprej ostaja obkrožen s prav tistimi tipi, ki so se nekdanjemu premieru, zdaj zaporniku, zvesto smukali okoli zadnjice in sodelovali pri obsežni kraji denarja, nato porabljenega v zasebne namene, pa tudi za strankino ponovno zmago na volitvah. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Hrvaška

    Čmrljev let

    V koncentracijskem taborišču Jasenovac so v organizaciji Festivala strpnosti in v izvedbi otroškega pevskega zbora iz Zagreba uprizorili opero Brundibár (v češčini pogovorni izraz za čmrlja, op. prev.). Glasbo zanjo je pred drugo svetovno vojno napisal Čeh Hans Krása po libretu Adolfa Hoffmeistra, prvi pa so opero izvajali judovski otroci v koncentracijskem taborišču Terezin na ozemlju Češkoslovaške; leta 1943 so jo za potrebe nacistične propagande uprizorili kar 55-krat, kmalu nato pa so ne le Krása, ampak tudi vsi otroci končali v plinskih celicah v Auschwitzu. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Hrvaška

    Ustaš v prahu

    Hrvatov in Srbov nič ne povezuje bolj kot pokopališka kultura, čeprav ni čisto jasno, čigavi politiki prednjačijo pri obiskovanju grobišč in patetičnem klanjanju – vedno v spremstvu cerkvenih dostojanstvenikov – samo svojim »nedolžnim žrtvam«, večinoma iz tiste predpotopne vojne. Vendar so Srbi bolj naklonjeni množičnim prireditvam, na primer procesijam, pri katerih naokoli kolovratijo našemljeni popi, za njimi pa tuleči verniki in vladajoči politiki. Hrvati pa naj bi menda delovali na nekoliko višji, »akademski« ravni, zato so se domislili, da bi posmrtne ostanke Filipa Lukasa iz Rima, kjer je živel in umrl, prepeljali v njegovo rojstno vas blizu Splita. V cerkvi namreč menijo, da mož sodi »med štiri najpomembnejše intelektualce svojega časa«. Niso razkrili, kdo so preostali trije, toda omenjeni naj bi bil predsednik Hrvaške matice vse do leta 1945, torej prav v najsijajnejšem obdobju hrvaškega intelektualizma, ki ga je gojil fašistični režim Neodvisne države Hrvaške, katere zagovornik je bil Lukas. Tako je »akademik« Lukas leta 1941 v družbi ministra za verouk in avtorja rasnih zakonov Mileta Budaka razlagal, da so bile »žrtve hrvaškega naroda v boju za svobodo neizmerne in da se mora za današnje uspehe zahvaliti junaštvu brezštevilnih trpečih«. Ustaška taborišča za identitetno nečiste so takrat že delovala, Lukas pa je zasluge za »uspešnost« svoje fašistične domovine pripisal predvsem poglavniku NDH s sporočilom: »Naj Bog usliši poglavnikove in naše želje in naj živi ustanovitelj nove Hrvaške dr. Ante Pavelić.« Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Hrvaška

    Evangelij po orožju

    Eh, če bi imel Jezus takšno spremstvo, kam vse bi prišel. Brez dvoma ga brezbožneži ne bi bili pribili na križ, če bi imel na razpolago helikopterje, neprebojni jopič in oboroženo spremstvo. Z vsem tem sta se pred celotno regijo in svetom »junaško« postavljala metropolit srbske pravoslavne cerkve Porfirij in njegovo popovsko spremstvo, ki sta za sveti kraj ustoličenja novega črnogorsko-primorskega metropolita Joanikija izbrala Cetinje. Natanko tisto starodavno mesto, znano po antifašizmu, ki je bilo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja središče množičnega odpora proti velikosrbskemu nacionalizmu in vojaškemu pohodu Miloševićeve Srbije na Hrvaško in Bosno. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    27. 8. 2021  |  Mladina 34  |  Hrvaška

    Betlehemska luč

    »Predvideni sta dve nadstropji, sedišč bo 200, notranjost bo v celoti nosila hrvaški podpis, domači umetniki bodo izdelali mozaike, oblikovno rešitev za klopi …« No, končno bomo v državi, ki ji je ostal samo še kino ali dva, dobili novo kinodvorano, sicer pa niti stroški gradnje niso posebej visoki, tako da se zdi nekako nesmiselno ostriti pero zaradi ubornega pol milijona evrov, kolikor bo kulturno občutljiva vlada iz proračuna namenila za projekt. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    13. 8. 2021  |  Mladina 32  |  Hrvaška

    Trajnostni pohlep

    Trajnostni turizem? Na Hrvaškem! Govorimo o študiji, ki so jo izdelali ekologi, sociologi in urbanisti in naj bi pomembno prispevala k zagotavljanju sozvočja med naravo in človekom, a se na njej nabira prah v arhivu te in vseh dosedanjih hadezejevskih vlad, medtem pa se dalmatinska obala in otoki spreminjajo v betonski pekel. Pod pojmom trajnostni turizem si Hrvati predstavljajo strahotno uničevanje narave, še posebej pomorskih dobrin, zalivanje obale s tonami betona, da bi tako nastale zasebne plaže, predstavljajo si metanje ogromnih betonskih blokov z bojami v morje, da bi brezobzirna jara gospoda, večinoma tuji državljani, nanje pred svojimi vilami lahko privezovala jahte. Več