Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    15. 1. 2021  |  Mladina 2  |  Pamflet  Za naročnike

    Vrtiljak vladavine prava

    Vladavina prava. Sintagma, ki ji ni kaj oporekati. Toda, ali živi tudi kot koncept, s katerim se nasploh merijo poteze političnih in drugih oblasti? Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    8. 1. 2021  |  Mladina 1  |  Pamflet  Za naročnike

    Potres v pojmih

    Časniku Delo je uspel veliki met. Premagal je tekmece dnevnih novic, kot so STA, RTV SLO, POP TV, SIOL ter časnika Dnevnik in Večer, ko je objavil ekskluzivne odlomke iz razvpitega poročila Računskega sodišča. Razumljivo, to so novice, ki so jih željno pričakovali bralci. Predsednik RS Tomaž Vesel je bil tokrat nejevoljen nad tem pretokom informacij in izrekel je svoj najboljši pogled v zadnjih mesecih: Zmedo je rešiti tako, da se čim prej izda končno revizijsko poročilo, ki bo javno objavljeno in si ga državljani lahko preberejo brez prevajalcev in tolmačev. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    30. 12. 2020  |  Mladina 53  |  Pamflet

    Teža denarja

    Alternativni mandatar je v ponedeljek napovedal, da konstruktivne nezaupnice letos ne bodo vložili. S predsedniki vlad so mnogi ne strinjajo, ampak večina vsekakor pričakuje, da se vsaj držijo svojih izrečenih načrtov. Po nekaj mesecih ali po letu in več se stvarnost resda lahko tako spremeni, da izrečene besede izgubijo smisel. Toda Karlu Erjavcu se je zgodilo, da je svojo napoved spremenil že po šestih dneh. 22. decembra je namreč STA poročala, da je po sestanku s predsedniki strank KUL napovedal, da bodo do konca leta oz. prihodnji teden vložili konstruktivno nezaupnico. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    23. 12. 2020  |  Mladina 52  |  Pamflet

    Metalci svetlobe in prižigalci teme

    Pred mesecem me je poklical novinar francoskega tednika L’Express, ki je pisal članek o slovenskem premieru. Ker me je zanimalo, kako nastane članek izpod peresa nekoga, ki ne govori slovensko in se dotlej ni ukvarjal s Slovenijo, sem z radovednostjo privolil v pogovor. Ker ga je zanimalo, zakaj Janez Janša toliko tvita, sem mu pojasnil, da iz preprostega razloga, ker so mu osrednji dnevni mediji sistematično nenaklonjeni. Kot zgled sem mu dal dogodek tistega dne, ko so v osrednjih poročilih kot dominantno temo predvajali kritike njegovih nasprotnikov, ki so njegovo pismo EU o iskanju kompromisa s Poljsko in Madžarsko označili kot sramoto za Slovenijo. Ko je kak dan kasneje nemška kanclerka Merklova pozdravila pomirjevalno Janševo gesto, pa je bilo to sekundna vestička. Če torej hoče podati svojo izjavo, brez da jo postavijo v negativni kontekst, mu preostane le tviter, njemu naklonjena Nova24TV pa ima majhen doseg in še to le na njegove simpatizerje. Premier, ki ima v rokah glavne medije oziroma mu nismo apriori nenaklonjeni, pač nima razloga, da dnevno proizvaja tvite. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Pamflet

    0,5 je več od 99,5

    Odkar je bil Karl Erjavec ponovno izvoljen za prvega moža stranke upokojencev, še ni izrekel besede upokojenci, ampak izstop iz vlade in formiranje alternativne pod imenom KUL. Komaj dan potem, ko so njegovi poslanci zavrnili predlagani odhod iz vlade, je bil edini predsednik parlamentarne stranke, za katerim ni stal noben izmed njegovih parlamentarcev. A že naslednji hip mu je uspel veliki met: generalu brez vojske je četverica izmed opozicijskih strank, ki šteje 39 poslancev, ponudila mandatarsko mesto in odslovila dotedanjega favorita Jožeta P. Damijana. Karl z nič podporniki je eliminiral Jožeta z 39 podporniki!?? Humor iz Alana Forda, a osrednji mediji grotesko prikazujejo kot smrtno resno dramo. Ne samo zdaj. Na začetku meseca je imel Desus volitve, na katerih je zmagoviti Erjavec nabral 146, poraženi Srečko Felix Krope pa 71 glasov. Felix je dosegel v resnici fantastični rezultat, mesec pred volitvami so dominantni dnevni mediji predstavljali volilno tekmo z dolgimi zapisi o Karlu, medtem ko so v enem prostem stavku omenjali, da kandidira tudi Srečko. Ravnali so enako kot državni mediji v Belorusiji, ki so pred volitvami izpostavljali le uspehe Aleksandra Lukašenka. Ta je na volitvah prejel več kot 80-odstotno podporo, tekmica Svetlana Tihanovska pa 10-odstotno. Če primerjamo beloruski model slovenskega medijskega poročanja o volitvah predsednika Desusa, je uspeh Srečka Kropeta sanjski – nabral je 35 odstotkov podpore. Mednarodni proučevalci medijske demokracije lahko zdaj zadovoljno poročajo, da je na Slovenskem tri in pol krat višja kot v Belorusiji. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    4. 12. 2020  |  Mladina 49  |  Pamflet

    Ko je spet vse jasno

    Konec julija 1947 je v Ljubljani potekal dvotedenski proces proti skupini intelektualcev, ki jih je javni tožilec obtožil, da so špijoni, razredni sovražniki in inozemski plačanci, ki so škodovali državi. Sodišče je trojico obsodilo na smrt, ostale pa na krepke zaporne kazni. Usmrtili so Črta Nagodeta, medtem ko so na smrt obsojenima Ljubu Sircu in Borisu Furlanu kazen spremenili v dolgoletno zaporno kazen. Leta 1991 je Vrhovno sodišče sodbo zoper Nagodeta in štirinajst soobsojenih razveljavilo z ugotovitvijo, da je slonela na lažnih obtožbah in da je šlo za krivičen proces proti namišljenim zahodnim vohunom. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Pamflet

    Karikatura karikature

    Prejšnji teden so osrednji mediji ustvarili D-dan, ko so zaradi pisma voditeljem EU Janeza Janšo prikazali kot premiera, ki sramoti in uničuje ugled države. V zraku je lebdela odstavitev vlade. Toda v naslednjih dneh od političnega tornada ni ostal niti prah. Slovensko politično in medijsko javnost je spravila v molk z enim stavkom nemška kanclerka Angela Merkel, ko je izjavila, da je Janševo posredovanje razumeti kot pot v iskanje kompromisa. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Pamflet

    Mnenja brez mišljenja

    Večerna dnevnika v sredo na nacionalki in POP TV sta bila zgodovinska. Med družbenimi omrežji in velikimi novinarskimi hišami ni več razlike. Dve osrednji televiziji sta imeli za udarno temo pismo premiera Janeza Janše voditeljem EU, ki sta ga pospremili z odzivi slovenskih političnih strank. Sramota, vseeno mu je za interese Slovenije, na kocko postavlja varnost, zdravje in delovna mesta, postavlja nas med problematične države, izoliran je kot Enver Hodža v 60. in 70. letih, izgubil je stik z realnostjo … Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    13. 11. 2020  |  Mladina 46  |  Pamflet

    Nasilje, ki je padlo z neba

    Dogodek, ki ga ni bilo. Po deželi je zaokrožila peticija proti fizičnemu nasilju nad novinarji, ki jo je podpisalo več sto tisoč državljanov, in v kateri so obsodili nasilje demonstrantov, ki so v četrtek razbili glavo fotoreporterju in poškodovali še tri novinarje. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    6. 11. 2020  |  Mladina 45  |  Pamflet

    Žongliranje z avtokrati

    Ameriške predsedniške volitve so prinesle vsaj dve presenečenji. Prvo je obča tema, saj tesen in še nekaj dni nejasen rezultat prinaša suspenz, kdo bo novi predsednik. Drugo je bagatelne narave, a v sebi še bolj pomenljivo. Predvolilne ankete so namreč napovedale občutno zmago Joeja Bidna nad Donaldom Trumpom, najvišjo predsedniško po Billu Clintonu leta 1996. Toda namesto največje zmage zadnjega četrt stoletja zdaj sledimo enemu najtesnejših izidov. Reč ni več naključje, tudi pred štirimi leti smo pred volitvami prebirali, da javno mnenje odločno podpira Hillary Clinton in ne Donalda Trumpa. Ankete očitno ne držijo: so bodisi oblika manipulacije, strokovna nesposobnost natančno predvideti rezultat, ali pa se preprosto volitev na da več z gotovostjo napovedati. Ankete priljubljenosti politikov spadajo v fake news, ki jih bo razumni državljan sicer vzel v obzir, ne bo jim pa dal resne teže. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    30. 10. 2020  |  Mladina 44  |  Pamflet

    Časnik pred Bogom

    Ko je češki milijarder Peter Kellner postal novi lastnik POP TV in Kanala A, se je zaskrbljeno odzvalo nekaj mednarodnih medijskih organizacij. In pritegnilo jim je tudi Društvo slovenskih novinarjev (DNS). Vsi skupaj pričakujejo od Čeha zavezo, da bodo mediji tudi pod njegovim okriljem delovali neodvisno. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    23. 10. 2020  |  Mladina 43  |  Pamflet

    Pogreb kot ljubeznivost

    V času, ko gomazi mnenj o vsem, dajmo prednost številkam. Najbolj brutalnim, kot je smrt. V zadnjih dveh tednih (med 14. in 21. oktobrom) je po tabelah univerze John Hopkins za covidom v Sloveniji umrlo 41, na Hrvaškem 84, na Finskem 9, v Grčiji 112, na Madžarskem 382, v Italiji 802, v Franciji 1.545, v Belgiji 397, na Nizozemskem 359, na Švedskem 37, na Poljskem 1.059, na Češkem 925, na Norveškem 4 in v Irski 60 ljudi. Če izračunamo število umrlih na milijon prebivalcev, dobimo lestvico mortalitete: Češka 92, Madžarska 38, Belgija 36, Poljska 27, Francija 23, Nizozemska 22, Hrvaška 21, Slovenija 20, Italija 13, Irska 12, Grčija 11, Švedska 5, Finska 2 in Norveška 1 umrlega. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    16. 10. 2020  |  Mladina 42  |  Pamflet

    Psevdobesedni krog

    Koalicija ustavnega loka (KUL) je poleg covida osrednja tema zadnjega tedna. Tokrat se je zgodilo prvič, da je poskus konstruktivne nezaupnice premierju dobil ime. Leta 1992 so poslanci pokušali zamenjati tedanjega predsednika vlade Lojzeta Peterleta. Pravila so bila enaka kot danes: v skupščini mora kandidat za novega ministrskega predsednika dobiti večino glasov vseh poslancev. Na glasovanju o konstruktivni nezaupnici so se zvrstili Igor Bavčar, Marko Voljč in Janez Drnovšek. Prva dva nista uspela, slednji pa je potem naslednjih deset let načeloval slovenski vladi. Toda vsa trojica je nastopila le s svojim imenom, same procedure so potekale na hitro. Po predhodnem iskanju podpore med parlamentarci je sledilo glasovanje. Tokratna zgodba z Jožetom P. Damijanom je drugačna. Na prvi pogled nič ne kaže, da bi lahko imela kaj uspeha. Marjan Šarec, voditelj največje od štirih strank, ki so ga lansirale, je potencialno premiersko ime pospremil z besedami, da mu nihče ni nasprotoval. Najmočnejša antireklama. Moč pretendenta ni v tem, da bi ga odločno podpirali, ampak v tem, da nimajo nič proti njemu!???? Sočasno je na kongresu SD zmagala Tanja Fajon, ki je napovedala, da bo, če postane premierka, Slovenijo popeljala med 10 najbolj razvitih držav sveta. Nerodno, da se sanjskemu uspehu odreče s podporo kandidatu Damijanu. No, tudi on sam ne deli zmagovite energije. Zadnjo kolumno v Dnevniku je naslovil jamraško - Zakaj mi je bilo tega treba. Za bitko se je torej pripravljen žrtvovati. Še bolj nenavadna je njegova napoved, da če se bo pojavil drugi kandidat, se lahko tudi umakne. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Pamflet

    Neopazne, a često zmagovite prevare

    Evropski parlament je izglasoval resolucijo o zaščiti demokracije in pravne države. Potezo pojasnjujejo s tem, da države, ki bodo kršile evropsko postavo, v prihodnje ne bodo dobile sredstev iz evropske blagajne. Jasno in smiselno. Toda mediji že hkrati prinašajo napoved, da bodo s tem ukrepom omejili oblast aktualnim vladam na Poljskem in na Madžarskem. A ta visokodoneča resolucija je v sebi nebulozna. Kdo in po kakšnih kriterijih bo odločal, kaj so kršitve in kaj bodo sankcije? Ko Slovenija ni implementirala evropske uredbe o omejevanju hrupa, bo za to kršitev denimo kaznovana z zamrznitvijo polmilijardne pomoči, Poljska pa zaradi reforme imenovanja sodnikov z dvema milijardama? Povezati sankcije z vsebinami in to po vseh državah Evrope, je utopični projekt. Zato aktualna resolucija deluje le kot ideološko-politična manifestacija, ki služi kot naboj politikom, ki se afirmirajo z izrekanjem obsodb vzhodnim avtoritarcem. Kar je sicer skregano z realnostjo, ko z istim pojmom avtokrata opisujejo Orbána in Lukašenka. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Pamflet

    Zeleni krov in lepa smrt

    Nekdanji nacionalni guverner Boštjan Jazbec je eden dveh kandidatov za člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke. Vsega šest članov ima ta odbor in tako visokega položaja v odločujočih institucijah slovenski državljani še niso imeli. TV SLO je kajpak v osrednjem ponedeljkovem dnevniku opazno pospremila vstop v predfinalno odločanje. Da bi ne bila enostranska, je na kandidaturo pogledala celovito. Prvi del je namenila predstavitvi funkcije, resda s poudarkom na višini plače in bonitetah, praktično nič pa o naravi dela v banki, v drugem le za tretjino krajšem delu pa je izpostavila, da zoper ex-guvernerja teče predkazenski postopek in da mu morebitna nova funkcija prinaša še močnejšo imuniteto, kot jo je imel pred tem. Zoper policijsko preiskavo na Banki Slovenije v času Jazbečevega mandata zdaj poteka pravni postopek EU zoper Slovenijo, tako da zna biti celotna policijska akcija klavrno pokopana. In to je znano že mesece. Realno torej kaže, da je verjetnost tožilskega preganjanja minimalna. Toda nacionalka ga je izpostavila malodane kot kriminalca, ki se poskuša s kandidaturo za evropski bančni vrh rešiti pred roko pravice. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Pamflet

    Vaje iz bontona, a brez vode

    Ideja parlamentarne demokracije je enostavna: običajno na štiri leta volivci izberejo najbolj priljubljene politične stranke, ki potem na osnovi večine v skupščini formirajo vlado. Ta nato vlada do naslednjih rednih volitev, vmes pa opozicija s svojimi posegi ocenjuje, podpira in predvsem kritizira njene ukrepe. Sem ter tja se dogodijo predčasne volitve, kdaj pade koalicija in se tekom mandata oblikuje drugačna vladajoča koalicija. V zadnjega pol leta pa na Slovenskem poteka en sam proces - odstaviti Janševo vlado! Imamo torej princip permanentnega rušenja, ki poteka na skupščinskih zasedanjih, v večjem delu osrednjih medijev in na petkovih protestih. Seveda je tudi to oblika demokracije, pa vendar … Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Pamflet

    Pogled na vzhod

    Po volitvah v Belorusiji je Evropska unija ostra, kot ni bila še nikoli. Toda ali je tokrat večni predsednik Aleksander Lukašenko ravnal kako drugače kot v preteklosti? Njegovo zadnjo zmago ocenjujejo kot posledico volilne goljufije. Protikandidatka v eksilu Svetlana Tihanovska se razglaša za zmagovalko, na ulicah Minska pa vrvijo množice demonstrantov, ki jih vladajoči režim neusmiljeno pretepa in zapira. Zakaj tokrat tak odpor proti voditelju, pod katerim sploh ni parlamentarne demokracije, saj na deputatskih volitvah stranke sploh ne smejo nastopati? Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    11. 9. 2020  |  Mladina 37  |  Pamflet

    Teden dihanja?

    Z odstopom predsednice Aleksandre Pivec se je končal drugi del sage o razkolu v Desusu. Zdaj je ta vsaj na vrhu jasno viden: na eni strani novi čelnik Tomaž Gantar in skupina poslancev, na drugi odstopljena ministrica. Toda nacionalna televizija je že na začetku pomladi v svojih oddajah prinašala vesti z naslovom – razkol v Desusu, le da je takratna vsebina poantirala nezadovoljstvo lokalnih odborov stranke s politiko sodelovanja stranke v Janševi vladi. Zgodil se je torej že drugi razkol, tokrat zaradi razlogov, ki nimajo nikakršne zveze s pomladnim. Zanimivo – kot da je bil razkol, kakršenkoli že, načrtovan? Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Pamflet

    Med vzhodnimi demoni

    Že dober mesec je predsednica Desusa Aleksandra Pivec samo še afera. Prispevki o računih za jedačo, pijačo in spanje za njo in njeno družino so tedne polnili medije, tako da je ostala zdaj celo brez svojih poslancev. Mali privilegiji na vsakem koraku so jo iz ene najbolj priljubljenih političark pretvorili v politično čudo, ki ob očitnem potopu noče narediti samoumevne poteze in – odstopiti. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Pamflet

    Gora na poti v Ljubljano

    Ena posebnosti slovenskih osrednjih medijev so kampanjske vesti, ki zaokrožijo po Delu, Večeru in Dnevniku, po nacionalki in POP TV, tam vztrajajo nekaj dni, nato pa jih zamenjajo nove topike. Tako smo tokrat sledili poročilom o odstavitvi odgovornega urednika največjega madžarskega portala Indexa, ki je sprožila solidarni in kolektivni odstop 70 novinarjev. Črno na belem – Orbánova uzurpacija medija. Toda, ali smo doživeli podoben prikaz o stanju v Srbiji? Tam je stranka predsednika Aleksandra Vučića pobrala na volitvah prek 60 odstotkov glasov, medtem ko Orbánov Fidesz na zadnjih volitvah ni dosegel niti polovice. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    24. 7. 2020  |  Mladina 30  |  Pamflet

    Dobri in slabi brez spomina

    Že več kot desetletje je Boris Pahor največja figura med Slovenci. Kot pisatelj, še bolj pa kot očividec zgodovine. Krepko pred dobo slavljenja se mi je vtisnila njegova misel iz tržaške revije Mladika, ko je mladim, ki jih zanima zgodovina, svetoval, da naj poleg branja učbenikov povprašajo o nekdanjem času koga, ki ga je sam doživel. Učenje iz zgodovine ni sledenje in ponavljanje kratkih definicij, temveč radovedno brskanje, ki prinaša spoznanja onkraj srkanja vednosti iz zgodovinskih knjig. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    17. 7. 2020  |  Mladina 29  |  Pamflet

    Verjeti na besedo?

    Predlog zakona o RTV SLO je sprožil salve upora: Janša si hoče podrediti medije, orbanizacija Slovenije, uničenje neodvisnih medijev. Tenor vladnih nasprotnikov je jasen: delovanje nacionalke je odlično, torej ohranimo osrednjo medijsko hišo takšno, kot je. Minister za kulturo in seveda osrednja vladna stranka SDS načrtujeta vrsto sprememb, ena med njimi pa je zmanjšanje državnega financiranja. Kar je sprožilo novi val protestov, češ da se istih programov pač ne da ustvarjati s 15 milijonov manjšim budžetom. Po nekaterih izračunih gre iz proračuna blizu 100 milijonov nacionalki, medtem ko za vse preostale medije preostane le še borna peščica novcev. Objektivno je RTV SLO najbolj privilegirani medij v državi. No, med vsemi je tudi najbolj pluralistično uravnan. A če vzamemo, da je vreden največje pozornosti in skrbi, se vseeno zastavlja vprašanje: ali imajo državljani od njega tudi pravico kaj terjati? Na televizijskega varuha pravic se vrstijo številne pritožbe in pobude, ki pa v najboljšem končajo v pisemskih odgovorih varuhinje Ilinke Todorovski. V zadnjih letih so v vrhovih TV hiše obravnavali dva primera dveh intervjujev: z zgodovinarjem Jožetom Dežmanom in z zabavljačem Thompsonom. Drugi je bil deležen resnega ukora in novinar Igor Pirkovič je bil odstavljen kot urednik Tednika. A oba primera sploh ne zadevata profesionalnost, saj pluralna televizija dopušča intervjuje tudi s posamezniki, ki jih del publike ne bo maral. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Pamflet

    Ni fake-news, je pa AGITPROP

    Parlamentarne volitve na Hrvaškem so prinesle veliko presenečenje. Zadnje ankete treh osrednjih agencij so v povprečju napovedovale zmago koalicije Restart (SDP). Promocija ji je pripisala 29,4 proti 28,5 odstotkom za HDZ, 2x1 še višjo zmago 45,7 proti 37,1, le Ipsos je beležila minimalno zmago HDZ 26,7 proti 24,6 odstotka. Potem so se izvršile volitve, na katerih je HDZ slavila veliko zmago s 66 poslanci, medtem ko jih je Restart zbral vsega 41. Skratka, napovedi javnega mnenja so za 20 odstotkov podcenile popularnost stranke Andreja Plenkovića in za 20 precenile koalicijo Davorja Bernardića. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    3. 7. 2020  |  Mladina 27  |  Pamflet

    Priplaval po Ljubljanici

    Elitna skupina policije NPU je v zadevi maske in respiratorji skoraj za cel dan pridržala ministra Zdravka Počivalška. Bliskovita akcija po dobrih dveh mesecih, odkar so mediji začeli poročati, da so bili posli vodeni koruptivno. A hkrati je odstopil policijski minister Aleš Hojs, češ da globoka država, dedinja stare UDBE, še naprej obvladuje posamezne dele policije in NPU. Jasno, naslednji dan je direktor NPU zavrnil očitke, da njegov odsek deluje strogo profesionalno. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Pamflet

    Boj se naprednih

    Ob totalni politični konfrontaciji, ki je skozi medije še bolj vneta, kot so predvolilne kampanje, se vsiljuje opredeljevanje: si za ali proti vladi. Dominirajo čustva, iz katerih sta skepsa in razum malodane izgnana. Poglejmo daleč stran v druge čase. Jean Giono (1895-1970) je bil francoski pisatelj, ki je zaslovel v tridesetih. Ob nemškem napadu na Poljsko 1939 so ga mobilizirali v francosko vojsko, takoj nato pa ga zaradi njegovega pacifizma zaprli, a nekaj zatem izpustili in ga oprostili služenja vojske. Mož je bil goreč pacifist, ne brez razloga – kot vojak je v prvi svetovni vojni preživel klavnico na fronti. Zanj je bilo življenje pomembnejše od katerekoli vzvišene ideologije, tudi od patriotizma. Po nemški okupaciji Francije je ostal pacifist in nasprotoval uporu proti okupatorju. Režim v Vichyju ga je imel za svojega, všeč mu je bil njegov tarzanizem in vrnitev k zemlji, ga vabil kot literata na državni radio, podobno nacionalsocialisti, ki so ga vabili na pisateljska srečanja v Weimarju, kamor sicer nikoli ni odšel. Sredi vojne, ko so bili eni za Petaina, drugi za de Gaulla, je bil on še naprej pacifist, proti kakršnemukoli ubijanju. Še več, izrekel je stavek: »Je préfère être un Allemand vivant qu’un Français mort.« Po umiku Nemcev iz Pariza so ga nove oblasti takoj zaprle zaradi kolaboracije z okupatorjem, a čez nekaj mesecev opustile obtožnico in ga izpustile. No, naslednja štiri leta je bil na črni listi, ni smel izdati nobenega svojega dela. Če njegov usodni stavek prestavimo v slovenske razmere druge vojne: »Raje sem živ Nemec kot mrtev Slovenec.« Slovenska literarna zgodovina resda na pozna takega primera, toda ta, ki bi izrekel, kaj takega, bi končal pod zemljo ali v najboljšem – ne bi mogel nikoli več ničesar objaviti. Giono je imel srečo, da je živel v Franciji in po letu 1949 se je z novimi deli vrnil med bralce. Med drugim je napisal roman Huzar na strehi (preveden v slovenščino 1964) in slavljen je bil kot eden največjih francoskih romanopiscev 20. stoletja. Doživel je slavo kot pisatelj, a v šestdesetih tudi politično; zdaj je kot dosledni pacifist skupaj z Albertom Camusem in Jeanom Cocteaujem branil pravico ugovora vesti alžirskih upornikov proti francoski okupaciji. Nekoč psovani nemški kolaborant se je znašel med najbolj naprednimi duhovi časa. Seveda ga ni bilo najti med protestniki zoper uničevanje okolja, kaj šele med demonstranti, toda napisal je legendarno delo Človek, ki je sadil drevesa (v slovenskem prevodu 1998). V njem je opisal življenje pastirja, ki se je znašel v popolnoma opusteli alpski dolini. Ta se ni prepustil resignaciji ali zgražanju, ampak je preprosto nabiral semena dreves, potem pa z železno palico po prazninah luknjal vdolbine in zasajeval. Dan, dva, vse skupaj 40 let. Na koncu se je sprehajal po bujno rastočih gozdovih, pustinjo je spremenil v paradiž. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    19. 6. 2020  |  Mladina 25  |  Pamflet

    Manjkajoči protesti

    Ko so v ZDA in po Veliki Britaniji izbruhnili protesti proti rasizmu, so množice v besu podirale spomenike trgovcem s sužnji ter z barvnimi napisi obračunale s spomenikoma Krištofu Kolumbu in Winstonu Churchillu. Sam sem kot reporter v Moskvi avgusta 1991 ob neuspelemu puču zoper Gorbačova doživel erupcijo protestnikov zoper komunizem, ki so z bagerjem, kamionom in z vrvmi podrli orjaški spomenik Feliksu Dzeržinskemu, šefu zloglasne tajne policije v letih po oktobrski revoluciji. Podobno usodo je dve leti pred tem doživel romunski diktatorski voditelj Nicolae Ceausescu s svojimi spomeniki vred. Rušenje spomenikov ni novum, novi so kraji, ki so se od vzhoda premaknili na zahod. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Pamflet

    Vaje iz medijskega branja

    Potem ko so pred dvema tednoma policisti demonstrantom v Ljubljani pisali globe zaradi pisanja po cestah, se je produkcija talnih grafitov na naslednjih protestih še bolj razmahnila, tako da je bilo po demonstracijah mestno središče popisano s protivladnimi gesli. Podoba, ki pa ne nakazuje, da je v državi na pohodu diktatura, prej nasprotno. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Pamflet

    Humus za patriarhe

    Umrl je Janez Kocijančič, ki je pustil za seboj impresiven življenjepis: predsednik jugoslovanske mladine, član vlade Staneta Kavčiča, dolgoletni komunist, direktor Adrie Airways, predsednik SD, poslanec, predsednik Sveta RTV SLO, soustanovitelj Foruma 21 in dolgoletni predsednik nacionalnega olimpijskega komiteja (OK). Njegovi nasprotniki in kritiki so mu očitali politično zakulisje in ga imenovali – stric iz ozadja. Da umrle pospremijo slavilne besede, spada med ustaljeno spodobnost, toda spletni MMC državne radiotelevizije ga je opisal kot osrednjo osebnost slovenskega športa po osamosvojitvi!????? Če bi vprašali ljudstvo, bi kot osebnost športa dobili veslača Iztoka Čopa, Tino Maze in druge šampione, nikakor pa ne športnega funkcionarja. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    29. 5. 2020  |  Mladina 22  |  Pamflet

    Hvalnice smrti

    Pred tedni je nacionalna televizija v osrednjih oddajah dramatično poročala o razkolu v Desusu. Pojem razkol označuje najvišjo stopnjo delitve istega, kjer se dva dela dokončno ločita. V politiki se je to zadnjič primerilo, ko je takrat največja parlamentarna stranka Pozitivna Slovenija razpadla na dve stranki: eno je pod svojim imenom vodila Alenka Bratušek, drugo stari lider Zoran Janković. V zadnjem primeru pa razen nekaj komaj razvidnih besednih trenj med ministrom Tomažem Gantarjem in predsednico Aleksandro Pivec ni bilo zaznati. Še več, nekaj tednov potem je slika upokojenske stranke povsem običajna, beseda razkol je bila povsem zgrešeni opis stanja. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    22. 5. 2020  |  Mladina 21  |  Pamflet

    Dediščina Titove vladavine

    Ko se koledar premakne na 25. maj, se generacije, ki smo se šolale in bivale v času partijskega režima, avtomatično spomnimo, kako se je slavilo rojstni dan maršala Tita. Če danes pogledate v enciklopedije, so te enotne: kot dan njegovega rojstva beležijo 7. maj. Zgodovinski razlog goljufije z datumi se zdi na dlani. Prvič se je v Jugoslaviji slavilo 25. maj leta 1945, vsega dva tedna po osvoboditvi izpod nacistične okupacije. Ko bi sledili rojstnim knjigam, bi morali počakati celo leto – tja do 7. maja 1946. A potem divinizacija Tita ne bi dosegla takšnega razmaha. Torej premestitev s 7 na 25 ni bila naključna, saj je bila v funkciji vzpostavljanja novega božanstva. Več