Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    23. 10. 2020  |  Mladina 43  |  Pamflet  Za naročnike

    Pogreb kot ljubeznivost

    V času, ko gomazi mnenj o vsem, dajmo prednost številkam. Najbolj brutalnim, kot je smrt. V zadnjih dveh tednih (med 14. in 21. oktobrom) je po tabelah univerze John Hopkins za covidom v Sloveniji umrlo 41, na Hrvaškem 84, na Finskem 9, v Grčiji 112, na Madžarskem 382, v Italiji 802, v Franciji 1.545, v Belgiji 397, na Nizozemskem 359, na Švedskem 37, na Poljskem 1.059, na Češkem 925, na Norveškem 4 in v Irski 60 ljudi. Če izračunamo število umrlih na milijon prebivalcev, dobimo lestvico mortalitete: Češka 92, Madžarska 38, Belgija 36, Poljska 27, Francija 23, Nizozemska 22, Hrvaška 21, Slovenija 20, Italija 13, Irska 12, Grčija 11, Švedska 5, Finska 2 in Norveška 1 umrlega. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    16. 10. 2020  |  Mladina 42  |  Pamflet  Za naročnike

    Psevdobesedni krog

    Koalicija ustavnega loka (KUL) je poleg covida osrednja tema zadnjega tedna. Tokrat se je zgodilo prvič, da je poskus konstruktivne nezaupnice premierju dobil ime. Leta 1992 so poslanci pokušali zamenjati tedanjega predsednika vlade Lojzeta Peterleta. Pravila so bila enaka kot danes: v skupščini mora kandidat za novega ministrskega predsednika dobiti večino glasov vseh poslancev. Na glasovanju o konstruktivni nezaupnici so se zvrstili Igor Bavčar, Marko Voljč in Janez Drnovšek. Prva dva nista uspela, slednji pa je potem naslednjih deset let načeloval slovenski vladi. Toda vsa trojica je nastopila le s svojim imenom, same procedure so potekale na hitro. Po predhodnem iskanju podpore med parlamentarci je sledilo glasovanje. Tokratna zgodba z Jožetom P. Damijanom je drugačna. Na prvi pogled nič ne kaže, da bi lahko imela kaj uspeha. Marjan Šarec, voditelj največje od štirih strank, ki so ga lansirale, je potencialno premiersko ime pospremil z besedami, da mu nihče ni nasprotoval. Najmočnejša antireklama. Moč pretendenta ni v tem, da bi ga odločno podpirali, ampak v tem, da nimajo nič proti njemu!???? Sočasno je na kongresu SD zmagala Tanja Fajon, ki je napovedala, da bo, če postane premierka, Slovenijo popeljala med 10 najbolj razvitih držav sveta. Nerodno, da se sanjskemu uspehu odreče s podporo kandidatu Damijanu. No, tudi on sam ne deli zmagovite energije. Zadnjo kolumno v Dnevniku je naslovil jamraško - Zakaj mi je bilo tega treba. Za bitko se je torej pripravljen žrtvovati. Še bolj nenavadna je njegova napoved, da če se bo pojavil drugi kandidat, se lahko tudi umakne. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Pamflet

    Neopazne, a često zmagovite prevare

    Evropski parlament je izglasoval resolucijo o zaščiti demokracije in pravne države. Potezo pojasnjujejo s tem, da države, ki bodo kršile evropsko postavo, v prihodnje ne bodo dobile sredstev iz evropske blagajne. Jasno in smiselno. Toda mediji že hkrati prinašajo napoved, da bodo s tem ukrepom omejili oblast aktualnim vladam na Poljskem in na Madžarskem. A ta visokodoneča resolucija je v sebi nebulozna. Kdo in po kakšnih kriterijih bo odločal, kaj so kršitve in kaj bodo sankcije? Ko Slovenija ni implementirala evropske uredbe o omejevanju hrupa, bo za to kršitev denimo kaznovana z zamrznitvijo polmilijardne pomoči, Poljska pa zaradi reforme imenovanja sodnikov z dvema milijardama? Povezati sankcije z vsebinami in to po vseh državah Evrope, je utopični projekt. Zato aktualna resolucija deluje le kot ideološko-politična manifestacija, ki služi kot naboj politikom, ki se afirmirajo z izrekanjem obsodb vzhodnim avtoritarcem. Kar je sicer skregano z realnostjo, ko z istim pojmom avtokrata opisujejo Orbána in Lukašenka. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Pamflet

    Zeleni krov in lepa smrt

    Nekdanji nacionalni guverner Boštjan Jazbec je eden dveh kandidatov za člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke. Vsega šest članov ima ta odbor in tako visokega položaja v odločujočih institucijah slovenski državljani še niso imeli. TV SLO je kajpak v osrednjem ponedeljkovem dnevniku opazno pospremila vstop v predfinalno odločanje. Da bi ne bila enostranska, je na kandidaturo pogledala celovito. Prvi del je namenila predstavitvi funkcije, resda s poudarkom na višini plače in bonitetah, praktično nič pa o naravi dela v banki, v drugem le za tretjino krajšem delu pa je izpostavila, da zoper ex-guvernerja teče predkazenski postopek in da mu morebitna nova funkcija prinaša še močnejšo imuniteto, kot jo je imel pred tem. Zoper policijsko preiskavo na Banki Slovenije v času Jazbečevega mandata zdaj poteka pravni postopek EU zoper Slovenijo, tako da zna biti celotna policijska akcija klavrno pokopana. In to je znano že mesece. Realno torej kaže, da je verjetnost tožilskega preganjanja minimalna. Toda nacionalka ga je izpostavila malodane kot kriminalca, ki se poskuša s kandidaturo za evropski bančni vrh rešiti pred roko pravice. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Pamflet

    Vaje iz bontona, a brez vode

    Ideja parlamentarne demokracije je enostavna: običajno na štiri leta volivci izberejo najbolj priljubljene politične stranke, ki potem na osnovi večine v skupščini formirajo vlado. Ta nato vlada do naslednjih rednih volitev, vmes pa opozicija s svojimi posegi ocenjuje, podpira in predvsem kritizira njene ukrepe. Sem ter tja se dogodijo predčasne volitve, kdaj pade koalicija in se tekom mandata oblikuje drugačna vladajoča koalicija. V zadnjega pol leta pa na Slovenskem poteka en sam proces - odstaviti Janševo vlado! Imamo torej princip permanentnega rušenja, ki poteka na skupščinskih zasedanjih, v večjem delu osrednjih medijev in na petkovih protestih. Seveda je tudi to oblika demokracije, pa vendar … Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Pamflet

    Pogled na vzhod

    Po volitvah v Belorusiji je Evropska unija ostra, kot ni bila še nikoli. Toda ali je tokrat večni predsednik Aleksander Lukašenko ravnal kako drugače kot v preteklosti? Njegovo zadnjo zmago ocenjujejo kot posledico volilne goljufije. Protikandidatka v eksilu Svetlana Tihanovska se razglaša za zmagovalko, na ulicah Minska pa vrvijo množice demonstrantov, ki jih vladajoči režim neusmiljeno pretepa in zapira. Zakaj tokrat tak odpor proti voditelju, pod katerim sploh ni parlamentarne demokracije, saj na deputatskih volitvah stranke sploh ne smejo nastopati? Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    11. 9. 2020  |  Mladina 37  |  Pamflet

    Teden dihanja?

    Z odstopom predsednice Aleksandre Pivec se je končal drugi del sage o razkolu v Desusu. Zdaj je ta vsaj na vrhu jasno viden: na eni strani novi čelnik Tomaž Gantar in skupina poslancev, na drugi odstopljena ministrica. Toda nacionalna televizija je že na začetku pomladi v svojih oddajah prinašala vesti z naslovom – razkol v Desusu, le da je takratna vsebina poantirala nezadovoljstvo lokalnih odborov stranke s politiko sodelovanja stranke v Janševi vladi. Zgodil se je torej že drugi razkol, tokrat zaradi razlogov, ki nimajo nikakršne zveze s pomladnim. Zanimivo – kot da je bil razkol, kakršenkoli že, načrtovan? Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Pamflet

    Med vzhodnimi demoni

    Že dober mesec je predsednica Desusa Aleksandra Pivec samo še afera. Prispevki o računih za jedačo, pijačo in spanje za njo in njeno družino so tedne polnili medije, tako da je ostala zdaj celo brez svojih poslancev. Mali privilegiji na vsakem koraku so jo iz ene najbolj priljubljenih političark pretvorili v politično čudo, ki ob očitnem potopu noče narediti samoumevne poteze in – odstopiti. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Pamflet

    Gora na poti v Ljubljano

    Ena posebnosti slovenskih osrednjih medijev so kampanjske vesti, ki zaokrožijo po Delu, Večeru in Dnevniku, po nacionalki in POP TV, tam vztrajajo nekaj dni, nato pa jih zamenjajo nove topike. Tako smo tokrat sledili poročilom o odstavitvi odgovornega urednika največjega madžarskega portala Indexa, ki je sprožila solidarni in kolektivni odstop 70 novinarjev. Črno na belem – Orbánova uzurpacija medija. Toda, ali smo doživeli podoben prikaz o stanju v Srbiji? Tam je stranka predsednika Aleksandra Vučića pobrala na volitvah prek 60 odstotkov glasov, medtem ko Orbánov Fidesz na zadnjih volitvah ni dosegel niti polovice. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    24. 7. 2020  |  Mladina 30  |  Pamflet

    Dobri in slabi brez spomina

    Že več kot desetletje je Boris Pahor največja figura med Slovenci. Kot pisatelj, še bolj pa kot očividec zgodovine. Krepko pred dobo slavljenja se mi je vtisnila njegova misel iz tržaške revije Mladika, ko je mladim, ki jih zanima zgodovina, svetoval, da naj poleg branja učbenikov povprašajo o nekdanjem času koga, ki ga je sam doživel. Učenje iz zgodovine ni sledenje in ponavljanje kratkih definicij, temveč radovedno brskanje, ki prinaša spoznanja onkraj srkanja vednosti iz zgodovinskih knjig. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    17. 7. 2020  |  Mladina 29  |  Pamflet

    Verjeti na besedo?

    Predlog zakona o RTV SLO je sprožil salve upora: Janša si hoče podrediti medije, orbanizacija Slovenije, uničenje neodvisnih medijev. Tenor vladnih nasprotnikov je jasen: delovanje nacionalke je odlično, torej ohranimo osrednjo medijsko hišo takšno, kot je. Minister za kulturo in seveda osrednja vladna stranka SDS načrtujeta vrsto sprememb, ena med njimi pa je zmanjšanje državnega financiranja. Kar je sprožilo novi val protestov, češ da se istih programov pač ne da ustvarjati s 15 milijonov manjšim budžetom. Po nekaterih izračunih gre iz proračuna blizu 100 milijonov nacionalki, medtem ko za vse preostale medije preostane le še borna peščica novcev. Objektivno je RTV SLO najbolj privilegirani medij v državi. No, med vsemi je tudi najbolj pluralistično uravnan. A če vzamemo, da je vreden največje pozornosti in skrbi, se vseeno zastavlja vprašanje: ali imajo državljani od njega tudi pravico kaj terjati? Na televizijskega varuha pravic se vrstijo številne pritožbe in pobude, ki pa v najboljšem končajo v pisemskih odgovorih varuhinje Ilinke Todorovski. V zadnjih letih so v vrhovih TV hiše obravnavali dva primera dveh intervjujev: z zgodovinarjem Jožetom Dežmanom in z zabavljačem Thompsonom. Drugi je bil deležen resnega ukora in novinar Igor Pirkovič je bil odstavljen kot urednik Tednika. A oba primera sploh ne zadevata profesionalnost, saj pluralna televizija dopušča intervjuje tudi s posamezniki, ki jih del publike ne bo maral. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Pamflet

    Ni fake-news, je pa AGITPROP

    Parlamentarne volitve na Hrvaškem so prinesle veliko presenečenje. Zadnje ankete treh osrednjih agencij so v povprečju napovedovale zmago koalicije Restart (SDP). Promocija ji je pripisala 29,4 proti 28,5 odstotkom za HDZ, 2x1 še višjo zmago 45,7 proti 37,1, le Ipsos je beležila minimalno zmago HDZ 26,7 proti 24,6 odstotka. Potem so se izvršile volitve, na katerih je HDZ slavila veliko zmago s 66 poslanci, medtem ko jih je Restart zbral vsega 41. Skratka, napovedi javnega mnenja so za 20 odstotkov podcenile popularnost stranke Andreja Plenkovića in za 20 precenile koalicijo Davorja Bernardića. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    3. 7. 2020  |  Mladina 27  |  Pamflet

    Priplaval po Ljubljanici

    Elitna skupina policije NPU je v zadevi maske in respiratorji skoraj za cel dan pridržala ministra Zdravka Počivalška. Bliskovita akcija po dobrih dveh mesecih, odkar so mediji začeli poročati, da so bili posli vodeni koruptivno. A hkrati je odstopil policijski minister Aleš Hojs, češ da globoka država, dedinja stare UDBE, še naprej obvladuje posamezne dele policije in NPU. Jasno, naslednji dan je direktor NPU zavrnil očitke, da njegov odsek deluje strogo profesionalno. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Pamflet

    Boj se naprednih

    Ob totalni politični konfrontaciji, ki je skozi medije še bolj vneta, kot so predvolilne kampanje, se vsiljuje opredeljevanje: si za ali proti vladi. Dominirajo čustva, iz katerih sta skepsa in razum malodane izgnana. Poglejmo daleč stran v druge čase. Jean Giono (1895-1970) je bil francoski pisatelj, ki je zaslovel v tridesetih. Ob nemškem napadu na Poljsko 1939 so ga mobilizirali v francosko vojsko, takoj nato pa ga zaradi njegovega pacifizma zaprli, a nekaj zatem izpustili in ga oprostili služenja vojske. Mož je bil goreč pacifist, ne brez razloga – kot vojak je v prvi svetovni vojni preživel klavnico na fronti. Zanj je bilo življenje pomembnejše od katerekoli vzvišene ideologije, tudi od patriotizma. Po nemški okupaciji Francije je ostal pacifist in nasprotoval uporu proti okupatorju. Režim v Vichyju ga je imel za svojega, všeč mu je bil njegov tarzanizem in vrnitev k zemlji, ga vabil kot literata na državni radio, podobno nacionalsocialisti, ki so ga vabili na pisateljska srečanja v Weimarju, kamor sicer nikoli ni odšel. Sredi vojne, ko so bili eni za Petaina, drugi za de Gaulla, je bil on še naprej pacifist, proti kakršnemukoli ubijanju. Še več, izrekel je stavek: »Je préfère être un Allemand vivant qu’un Français mort.« Po umiku Nemcev iz Pariza so ga nove oblasti takoj zaprle zaradi kolaboracije z okupatorjem, a čez nekaj mesecev opustile obtožnico in ga izpustile. No, naslednja štiri leta je bil na črni listi, ni smel izdati nobenega svojega dela. Če njegov usodni stavek prestavimo v slovenske razmere druge vojne: »Raje sem živ Nemec kot mrtev Slovenec.« Slovenska literarna zgodovina resda na pozna takega primera, toda ta, ki bi izrekel, kaj takega, bi končal pod zemljo ali v najboljšem – ne bi mogel nikoli več ničesar objaviti. Giono je imel srečo, da je živel v Franciji in po letu 1949 se je z novimi deli vrnil med bralce. Med drugim je napisal roman Huzar na strehi (preveden v slovenščino 1964) in slavljen je bil kot eden največjih francoskih romanopiscev 20. stoletja. Doživel je slavo kot pisatelj, a v šestdesetih tudi politično; zdaj je kot dosledni pacifist skupaj z Albertom Camusem in Jeanom Cocteaujem branil pravico ugovora vesti alžirskih upornikov proti francoski okupaciji. Nekoč psovani nemški kolaborant se je znašel med najbolj naprednimi duhovi časa. Seveda ga ni bilo najti med protestniki zoper uničevanje okolja, kaj šele med demonstranti, toda napisal je legendarno delo Človek, ki je sadil drevesa (v slovenskem prevodu 1998). V njem je opisal življenje pastirja, ki se je znašel v popolnoma opusteli alpski dolini. Ta se ni prepustil resignaciji ali zgražanju, ampak je preprosto nabiral semena dreves, potem pa z železno palico po prazninah luknjal vdolbine in zasajeval. Dan, dva, vse skupaj 40 let. Na koncu se je sprehajal po bujno rastočih gozdovih, pustinjo je spremenil v paradiž. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    19. 6. 2020  |  Mladina 25  |  Pamflet

    Manjkajoči protesti

    Ko so v ZDA in po Veliki Britaniji izbruhnili protesti proti rasizmu, so množice v besu podirale spomenike trgovcem s sužnji ter z barvnimi napisi obračunale s spomenikoma Krištofu Kolumbu in Winstonu Churchillu. Sam sem kot reporter v Moskvi avgusta 1991 ob neuspelemu puču zoper Gorbačova doživel erupcijo protestnikov zoper komunizem, ki so z bagerjem, kamionom in z vrvmi podrli orjaški spomenik Feliksu Dzeržinskemu, šefu zloglasne tajne policije v letih po oktobrski revoluciji. Podobno usodo je dve leti pred tem doživel romunski diktatorski voditelj Nicolae Ceausescu s svojimi spomeniki vred. Rušenje spomenikov ni novum, novi so kraji, ki so se od vzhoda premaknili na zahod. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Pamflet

    Vaje iz medijskega branja

    Potem ko so pred dvema tednoma policisti demonstrantom v Ljubljani pisali globe zaradi pisanja po cestah, se je produkcija talnih grafitov na naslednjih protestih še bolj razmahnila, tako da je bilo po demonstracijah mestno središče popisano s protivladnimi gesli. Podoba, ki pa ne nakazuje, da je v državi na pohodu diktatura, prej nasprotno. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Pamflet

    Humus za patriarhe

    Umrl je Janez Kocijančič, ki je pustil za seboj impresiven življenjepis: predsednik jugoslovanske mladine, član vlade Staneta Kavčiča, dolgoletni komunist, direktor Adrie Airways, predsednik SD, poslanec, predsednik Sveta RTV SLO, soustanovitelj Foruma 21 in dolgoletni predsednik nacionalnega olimpijskega komiteja (OK). Njegovi nasprotniki in kritiki so mu očitali politično zakulisje in ga imenovali – stric iz ozadja. Da umrle pospremijo slavilne besede, spada med ustaljeno spodobnost, toda spletni MMC državne radiotelevizije ga je opisal kot osrednjo osebnost slovenskega športa po osamosvojitvi!????? Če bi vprašali ljudstvo, bi kot osebnost športa dobili veslača Iztoka Čopa, Tino Maze in druge šampione, nikakor pa ne športnega funkcionarja. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    29. 5. 2020  |  Mladina 22  |  Pamflet

    Hvalnice smrti

    Pred tedni je nacionalna televizija v osrednjih oddajah dramatično poročala o razkolu v Desusu. Pojem razkol označuje najvišjo stopnjo delitve istega, kjer se dva dela dokončno ločita. V politiki se je to zadnjič primerilo, ko je takrat največja parlamentarna stranka Pozitivna Slovenija razpadla na dve stranki: eno je pod svojim imenom vodila Alenka Bratušek, drugo stari lider Zoran Janković. V zadnjem primeru pa razen nekaj komaj razvidnih besednih trenj med ministrom Tomažem Gantarjem in predsednico Aleksandro Pivec ni bilo zaznati. Še več, nekaj tednov potem je slika upokojenske stranke povsem običajna, beseda razkol je bila povsem zgrešeni opis stanja. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    22. 5. 2020  |  Mladina 21  |  Pamflet

    Dediščina Titove vladavine

    Ko se koledar premakne na 25. maj, se generacije, ki smo se šolale in bivale v času partijskega režima, avtomatično spomnimo, kako se je slavilo rojstni dan maršala Tita. Če danes pogledate v enciklopedije, so te enotne: kot dan njegovega rojstva beležijo 7. maj. Zgodovinski razlog goljufije z datumi se zdi na dlani. Prvič se je v Jugoslaviji slavilo 25. maj leta 1945, vsega dva tedna po osvoboditvi izpod nacistične okupacije. Ko bi sledili rojstnim knjigam, bi morali počakati celo leto – tja do 7. maja 1946. A potem divinizacija Tita ne bi dosegla takšnega razmaha. Torej premestitev s 7 na 25 ni bila naključna, saj je bila v funkciji vzpostavljanja novega božanstva. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Pamflet

    Čas vojne

    Premier Janez Janša je na spletnih vladnih straneh objavil esej Vojna z mediji. Predsedniki se večinoma odzivajo s kratkimi izjavami, da bi pisali politični esej, je redko. V Franciji je nekaj podobnega uprizoril Emmanuel Macron, ko je na videokonferenci pozval sodelujoče kulturnike, da naj v času omejitev njihovega delovanja zajahajo tigra, da naj obiskujejo šole, kjer naj diskutirajo z dijaki, da naj se angažirajo na ulicah. Kritiki so ga hitro zbodli, da ravna kot maoist; kitajski voditelj Mao Zedong je namreč v šestdesetih vodil kulturno revolucijo, v kateri so poleg drugih tudi umetnike poslali na kmete in v tovarne. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Pamflet

    Instant novice

    V dobi frenetičnih novic, ki v teve prispevkih razkrivajo resnico v dobrih dveh minutah, je za percipiranje medijev najboljša terapija zgodovina. Ob obletnici smrti jugoslovanskega predsednika Tita je v Delu Ali Žerdin prinesel zelo nazorno spoznanje o času komunističnega režima: vsi časopisi v državi so vest o njegovi smrti pospremili z isto fotografijo. Nobene svobode izbire, partijski vrh je določal vsebino novinarskega poročanja. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    30. 4. 2020  |  Mladina 18  |  Pamflet

    Pokvarjena tehtnica – dva v enem

    Oddaja Tarča nacionalne televizije je postala najbolj dominanten medijski prispevek, ki dramatično oblikuje javno mnenje: po njej v naslednjih dneh oblikujejo svoje vsebine preostali mediji, opozicija poziva k odstopu vlado, njen predsednik pa zahteva podroben odgovor ministrov o njihovih ravnanjih. Ne brez razloga – redkokateri teve prispevek je narejen v obsegu ene ure, vanj pa vključena tako številna novinarska ekipa. Zadnjič je tako spravila s tečajev slovenski svet z razkrivanjem nakupov mask in respiratorjev, ki je pokazal na vmešavanja politikov pri privilegiranju nekaterih podjetij. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    24. 4. 2020  |  Mladina 17  |  Pamflet

    Mediji pod maskami

    Evropski intelektualci opozarjajo na grožnje demokraciji v času koronavirusa v Evropi, s poudarkom na Madžarski, v kateri je dobil premier Viktor Orbán neomejena pooblastila za vladanje z dekreti. Da preverim, kako stvari vidijo v Budimpešti, sem o tem povprašal prijatelja zgodovinarja dr. Imreja Szilagyja, odličnega poznavalca politične zgodovine Jugoslavije in Slovenije. - »Parlament ni suspendiran, seje potekajo redno, edino Orbán lahko po potrebi izredno hitro ukrepa, brez parlamenta. Trenutno ni znakov, da bi zlorabljal položaj, sam bi bil presenečen, če bo po koncu epidemije poskušal obdržati posebna pooblastila, res pa je, da ne vemo, ali bo epidemije sploh kdaj konec.« Bolj je presenečen nad delom pisma nevladnega združenja Civico Europa, v katerem podpisniki pozivajo nacionalne medije, da uvedejo rubrike o Madžarski, tudi dnevno, če bo potrebno, ob tem pa medije še naprošajo, da madžarskim državljanom omogočijo prost dostop do teh vsebin kot vira pluralnih in neodvisnih informacij. – »Ni mi jasno, zakaj bi prebirali te vire, ko pa najostrejše kritike in poročila lahko najdemo v madžarskih opozicijskih medijih, ki so v manjšini, ampak obstajajo.« Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    17. 4. 2020  |  Mladina 16  |  Pamflet

    Medijsko napadanje

    Pismo vladnega urada za informiranje Svetu Evrope je na ravni argumenta popolnoma zgrešeno. Zgodovinska geneza večine medijev, ki so izšli iz časov komunizma, faktično resda stoji, a to pač ni odgovor na trditev, da Janševa vlada napada in vrši pritiske na novinarje. Krucialno je torej vprašanje: ali vlada in premier s svojimi nastopi onemogočajo medijem, da bi vršili nadzor nad njunim delom? Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    10. 4. 2020  |  Mladina 15  |  Pamflet

    Brezplačnik namesto mask

    Ko je dal v.d. direktorja NIJZ Ivan Eržen intervju za »Mladino«, je završalo. Ocenil je, da so nekatere vladne uredbe pretirane, kot razkuževanje skupnih prostorov stolpnic in omejitev prostega gibanja na občine. Njegovi argumenti so seveda racionalni: za vitalnost ljudi je dragoceno gibanje na prostem in razkuževanje ograj ima lahko zelo kratkotrajen učinek. Istega dne je zoper njegove poglede polemiziral direktor bolnišnice Golnik Aleš Rozman, rekoč, da ima glede trajanja učinkov razkuževanja seveda prav, da pa že samo dejstvo, da na nekaj ur očistimo dotikalne točke, občutno zmanjša možnosti širjenja bolezni. Preprosto – s tako drobno potezo je moč krepko zajeziti širjenje epidemije. In zdravnik, čigar bolnica se dnevno sooča s številnimi težko obolelimi za koronavirusom, bo kajpak tudi zagovornik restrikcij gibanja. Toda osrednji mediji tega duela niso prenesli kot spopada idej, marveč so uperili puščice zoper vlado, ki da ne upošteva pogledov NIJZ. Ta je v nekaj dnevih reagirala in začela umik v.d. direktorja, formalno v obliki objave razpisa za direktorja s polnim mandatom. V nadaljevanju pa smo beležili zapise o vladi, ki ignorira epidemiološko stroko, in brali pismo podpore 25 epidemiologov, ki podpirajo poglede svojega direktorja. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Pamflet

    Vprašljivi vatli kritike

    Odkar ni več športnih izidov, dnevne številke najdemo v rubrikah o koronavirusu. V zadnjem tednu (od četrtka do srede) v Italiji po dnevih beležijo: 792, 919, 889, 756, 812, 837 in 727 umrlih, v Španiji: 655, 769, 832, 838, 812, 849 in 864, v Franciji pa: 365, 299, 319, 292, 418, 499 in 509. Če je v Franciji od začetka epidemije umrlo 4.000 ljudi, jih je v istem obdobju v Sloveniji 15, in ker ima prva 32-krat več prebivalcev, bi ista stopnja umrljivosti pokosila skoraj 130 prebivalcev Slovenije. Te primerjave kažejo, da je bila protikoronska politika na Slovenskem neprimerno bolje zastavljena. Skupina francoskih zdravnikov in opozicijskih parlamentarcev je medtem obtožila premiera Edouarda Philippa, da se je njegova vlada odzvala na pandemijo veliko prepozno. Trenutno imajo sicer veliko bolj drakonske restrikcije gibanja: karanteno, v kateri se lahko le za en kilometer oddaljijo od svojega doma, a stvari pač kažejo, da so za zajezitev epidemije ključne hitre in energične uredbe omejevanja druženja in gibanja. Te so nam odnesle številne svoboščine, eden vladnih predlogov je celo predvideval telekomunikacijsko nadzorovanje gibanja ljudi v karanteni. Policijski minister Aleš Hojs se je branil, češ, da so imeli v mislih ukrep, kjer bi posameznik, ki bi šel iz »javne« karantene na dom, podpisal izjavo, da se s tem strinja. Skratka, nadzorovanje bi mu prineslo zasebni plus. Toda nekaj pravnih korifej je to takoj ocenilo kot nedopusten in pretiran ukrep in ob sočasnih protestih opozicije ga je potem vlada umaknila. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    27. 3. 2020  |  Mladina 13  |  Pamflet

    Goljufive številke in podatki

    Kaj je bolj zanesljivega od dejstev? Toda ta danes nastopajo le kot podatki. Najbolj svetla številka prihaja iz Kitajske, kjer sporočajo, da so v provinci Wuhan zlonosno epidemijo ustavili. Ker nam te vesti širijo svetovne tiskovne agencije, imamo dobre razloge, da njihovim novinarjem verjamemo. Toda kako je že s širjenjem informacij v najštevilčnejši državi? Ko je prvi Kitajec objavil vest o koronavirusu, so ga zaprli, kasneje pa je celo izgubil življenje. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    20. 3. 2020  |  Mladina 12  |  Pamflet

    Na tirih brez voznega reda

    Srbski predsednik Aleksandar Vučić je kot najboljše sredstvo proti koronavirusu svetoval pitje močne rakije, zdaj pa ima v državi pandemijo in je razglasil policijsko uro. Francoski predsednik Emmanuel Macron je nonšalantno izpeljal prvi krog lokalnih volitev, dan kasneje pa razglasil karanteno. Slovenski premier Marjan Šarec je finalni mesec svoje vladavine zaznamoval s pozivanjem proti paniki, a ni opazil, da v sosednji Italiji ljudje že v stotinah umirajo zaradi epidemije, in državi ni priskrbel občutnih zalog mask in drugih sredstev, če pride do najhujšega. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    13. 3. 2020  |  Mladina 11  |  Pamflet

    Virus uničenja mladinskega letovišča

    Koronavirus je odnesel predvidljivost. Še teden nazaj so predlogi, da se morajo državne institucije organizirano pripraviti za njegov prihod v Slovenijo, dobivali etiketo, da širijo paniko in paranojo, da jih v politične namene zlorablja SDS. A zdaj je v hipu situacija postavljena na glavo. To, kar se je zdelo, da je resnica včeraj, je danes neumnost. Ob prepovedi množičnih obiskov smučarske tekme v Kranjski gori, je morda kazalo, da je preuranjena, toda že par dni kasneje je vlada mejo z Italijo praktično zaprla, tako kot Avstrija. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Pamflet

    Ustvarjalci vampirjev

    Demonstracije proti formiranju Janševe vlade so potekale pod sloganom – Proti koaliciji sovraštva. Poročila osrednjih medijskih hiš so poročala o govorcih, živopisni množici, navajala besede kritike, prikazovala domiselne transparente, toda vsa po vrsti so izpustila škandalozni nastop protestnika. Tega je na svojem programu izpostavila Nova24TV, možakar se je namreč drl: Janšo je treba ubit! Miniti je moralo nekaj dni, da se je po seriji zgroženih zapisov na spletnih portalih in desnih medijev ta primer znašel tudi med vsebinami dominantnih dnevnih medijev. A kaj za vraga jih je držalo nekaj dni, da najbolj agresivnega izbruha sovraštva v zadnjem letu niso zabeležili? – Skrb, da ogrozijo imidž demonstracij??? No, karkoli je že bil razlog, prav posnetki televizijske hiše, ki jo nekateri označujejo s tovarno sovraštva, so se izkazali za verodostojno poročanje. Široka mavrica najrazličnejših novinarskih politik je pač najboljši garant demokracije, ki ne skriva ekscesov, kadar se zgodijo. Več