In filter je zigi postal

Bilo je lani, ko sva se z Ičijem dobila pri Žmavcu in odhajala na rajžo povsem drugačnega tipa; malce zgoden sem slonel za šankom, prodajal zijala in bil priča dokaj nenavadni sceni, ko je eden - očitno priložnostnih - obiskovalcev na vsak način želel kupiti obesek za ključe z usnjenim priveskom, v katerem se je šibilo majhnih kartončkov. Nevedni potencialni kupec je kmalu dobil vljudno pojasnilo, da to ni žepni telefonski imenik ali kakšna podobna pogruntavščina, temveč le zbirka kartončkov, ki v rokah izkušenega zvijalca kaj kmalu postane okoli pol stota v enakomerni svaljek obrnjenih filtrov, ki po kakšnih desetih minutah končajo kariero v papirčkih kadilcev tobaka in drugih opojnosti.

Čeprav so se že za kakšni desetletji oddaljili časi, ko so prve modre in ultraoranžne king size angleške rizle pričele konkurirati negumiranim papirjem Tvornice papira Rijeka, so pravi pričetki širjenja filtrov na Slovenskem kronološko še starejši od Ziggija. Na zgodovinski plošči Buldožerjev Pljuni istini u oči je še v daljnih sedemdesetih izšel rob, na katerem so bili označeni kartončki z napisom Zarolaj ga, Blaž, namenjeni sodelavcu našega uredništva. Toda čeprav so bili filtri (v omejeni nakladi) dosegljivi, so manjkali cigaretni papirčki; namesto teh so obračali kruhovec ali kakšen ob gorenju še bolj nagnusno smrdeč papir. Zato gre razumeti nekdanje navdušenje nad pipami, čilumi, šiši in drugimi pripravami za kajenje, pa tudi nad poznejšim individualnim uvozom smokingov iz Italije ali jobov iz Avstrije, ki so jih nato zelharji izvlekli ob posebnih priložnostih in tiste hostijasto prozorne listke skrbno zavijali, da ja ne bi počili ob obračanju.

Po osamosvojitvi je sledila popularizacija pohanja po mestih in vaseh naše ljube dežele, s tem pa nagel porast kupcev cigaretnega papirja. Ob tem ne gre prezreti, da se je šele takrat tržno razširilo tudi redno zvijanje tobaka, ki je obogatil police kioskov in nadomestil nekdanjega makedonskega ali hercegovsko zlato rumeno škijo. Tobaka in papirčkov torej, kolikor pljuča požele (da o drugem ne govorimo), filtrov za kultivirano kajenje pa nikjer niti naprodaj, čisto drugače od amsterdamskih kadilnic, kjer so ponekod celo brezplačno na voljo v kakšnem izpraznjenem okroglem akvariju za zlate ribice. Trgovci pri nas so pozabili na drobne kartončke (ali pa zanje sploh niso vedeli), tako pomembne za redne zvijalce, ki že desetletja na konec cigaretnega papirja dodajajo tip, v pomanjkanju primernih materialov pa priložnostno cefrajo vizitke, letake ali ... "cigaretne škatle in takoj se je videlo, kdo poha," razlaga Ziggi oziroma Žiga, direktor podjetja, katerega ime ni le lastnikov vzdevek in blagovna znamka, marveč je sčasoma postalo slengovski izraz za filter - v Ljubljani seveda, koder je Ziggy delil svoje prve narezane kartončke, "ker me je motilo, da kadilci trgajo škatlice. Nato sem jih toliko raztalal, da sem prišel na idejo, da bi jih bilo treba prodajati." Prva serija je bila ročno delo. "Sto kosov za prodajo, še prst sem si prerezal z nožičkom," se zasmeji ob spominih na prve podjetniške korake. Žiga pa ima strica usnjarja, in ta mu je predlagal, da bi ovitke za filtre naredil iz usnja. Nečak je naredil osnutek, stric pa naslednji dan - na svoji veliki štanci - "dovolj ovitkov za naslednje leto dni".

Zgodovina

Prvi filtri so bili narezani ročno leta 1991, od takrat so vsako leto napredovali. Ziggi je delal zigije in zigiji so naredili Ziggija. Tukaj je nujno treba povedati, da Žiga ni očetov sine, ki bi štartal v poslovni svet s finančnim zaledjem in z odličnimi zvezami. V času, ko je bil še najstnik, je "najprej tri leta pri filmu delal, da sem zaslužil denar za zagon". Še vedno "sproti vse vlagam v biznis", saj ne gre za dotcom podjetje ali mladokapitalistično donosno branžo, marveč za dejavnost, za katero sta potrebni ljubezen do dela in izdelka ter pripravljenost, da delaš dolgo in temeljito. K Ziggijevi profesionalizaciji pa je kar krepko pripomogla tudi aranžerska šola, ki jo je obiskoval. Takrat je uporabljal "šeleshamer in stroj na šoli, švik, švik". Prvo tržišče so bili "domači lokalčki od Mosquita do Raggamuffina in prijatelji". S prodajo se je pričel počasen razvoj obrti, ki je postajala prevelika za kakšno improvizirano krošnjarsko obrt. Tako je nekje v vmesnem času nastal d. o. o., ki danes proda nekaj tisoč izdelkov doma, za tujino lahko dodate ničlo. Žiga ima arhivirane vse primerke svojih izdelkov iz skorajda cehovske manufakturice, ki je z leti ponujala vedno več, pa četudi "take tričetrt porabljene". To je, glede na kadilske razvade, pohvalno. Sčasoma so ljudje povpraševali po vse več izdelkih, Ziggi pa je še naprej tuhtal, kako zadevo narediti čim bolj priročno, "potem sem dodal še papirčke".

Droben korak za industrijo, a velik za kadilce; potem ko so se pojavili zigiji, je bilo treba prenašati nov kos kadilskega pribora, to pa je za raztresene in odsotne duhove vse prej kot preprosto. "Same papirčke sem že prej naredil. Izrezal sem jih in pobarval vsako škatlo posebej." Prefinjeno je narezal navadno rolico in sproduciral serijo extra long for extra strong za prijatelje. "Majhno serijo, nekaj kosov," kar bi bilo danes, ko uvaža palete cigaretnega papirja, fizično neizvedljivo. Kakšno petino sedanje proizvodnje proda doma, preostalo izvaža v Amsterdam svojemu evropskemu prodajalcu. Nizozemski grosist pri njem oziroma pri nas ponuja drobilce vršičkov in strojčke za zvijanje tobaka Futurola (oboje iz plastike), oba pa svetu to in "filtre, filtre, filtre".

Poleg tega v zadnjem obdobju izdeluje še custom made serije papirčkov z zigiji, ki jih naročajo podjetja, da obdarujejo poslovne partnerje. Domača ali tuja podjetja? "Domača," takoj odgovori in razkrije razliko med sedanjostjo, ko drugi pošiljajo njegove papirčke po svetu, in preteklostjo, ko je za to skrbel sam s svojim krogom. "Kamorkoli je kdo šel, je imel filtre ali papirčke s sabo, in to na vseh celinah, v vseh krajih ..." Na zidu obešena ebenovinasta tablica predstavlja motiv z ovitka zigijev, ki so - skupaj z njegovim prijateljem - potovali na celino, kjer je domovina rastafarijancev. Sicer ne v Etiopijo, ampak v Kenijo. Ročno reprodukcijo tamkajšnjih domačinov pa gre ceniti podobno kot Žigovo delo v vsem tem času - kot kulturo. Zigiji z oznako "world wide, original, made in Slovenia" referirajo, da je "world wide od samega začetka". "Zato pa potem lahko dobivam e-maile iz vsega sveta," utemeljuje nedvomen smisel svoje širitve po vsem svetu.

Samo delo je razmeroma preprosto; priprava materialov za zigije in ovitke ter sestavljanje oziroma vstavljanje papirčkov, v tem primeru rizl brez klora. Toda če primerjate to delo s prijetnim domačim rezljanjem nekaj deset ali sto tipsov, medtem ko si ga vzamete izi, se motite. V resnici tisoči filtrov, ki na širokih pultih čakajo na širinske reze, sploh niso zabava za oko ali par škarjic. Delavnica je polna materiala, ki ga - kot vse druge - v procesu obdelave spremenijo v končne izdelke. Ti nam plenijo duha in sapo. Dobesedno.

Trendi

Ziggi se ne ravna po trendih, ampak jih ustvarja in napoveduje. "Še vedno prodajamo samo filtre, ker se najdejo ljudje, ki prisegajo na neko vrsto papirčkov. A najbolj popularni so papirčki z zigiji." Njegovi izdelki niso zgolj kakovostni, ampak tudi dragi. Zakaj jih ljudje torej kupujejo, če stanejo približno toliko kot dvojni navadni papirčki? "Ker sem, kolikor mi je razložil Holandec, naredil nekaj več za smokerje." Njegovi papirčki se vtisnejo v spomin vsakomur, ki jih je kdaj potežkal v roki, ker so preprosto drugačnobarvni in priročni skorajda do popolnosti.

Dizajn Ohoroho (Strup produkcija), ki daje zigijem edinstveno prepoznavno podobo, zbuja pozornost tudi zunaj zakajalskih krogov. Tako obstaja XL komplet - 64 rizl in zigijev - "za deklice in fante", pa redne serije (32) z rastafarijanskimi motivi ali s kakšnim megaprisrčnim napisom for brightdaydreaming ali for nightskylarking. Med kadilci so pripomočki tako ali tako pravi fetiš in bi se veljalo o tem razpisati posebej, za razlago zigijevega statusa pa zadošča podatek, da ima na oko lep kadilski pribor posebno uporabno vrednost, ko se sooča z umom kakšnega zaheftanega občudovalca. V zadnjih dveh letih, odkar izvaža, opaža, da so se trendi zunaj približali njegovim izdelkom. "Vse bolj študiozno in večmotivno so izdelani," razlaga smernice industrije, ki vse več da na fantazijske ali večbarvne izdelke. Ziggi je s svojimi erotičnimi metuljčicami ali art rastamanom zgradil podobo, ki postaja vse bolj priljubljena in je vse bolj razširjena.

Po slišanem sodeč mu gre to lažje od rok v tujini, saj je doma (zunaj glavnega mesta) razmeroma slabo razširjen, čeprav ni neznan. Zigije redko prodajajo v navadnih trafikah, sam pa jih ponuja tudi na stojnicah. "Poskušam biti prisoten na vseh reggae dogodkih." Včasih za zabavno napoved poznavalcem poskrbijo organizatorji, saj ob njegovi ponudbi poudarijo "še posebej majice in zgoščenke". Ziggi, ki prodaja zgolj papirčke, ima jasno stališče. Enako kot Peter Tosh, ki v ozadju pade z legalise-it-and-I-will-advertise-it himničnim vložkom. Sicer Ziggi poleg filtrov ustvarja še glasbo, točneje DJ-ja v Dubtafari sound sistemu, skupaj s svojimi glasbenimi brati z vseh vetrov.

V zgodbo o zigijih sodijo - za tehnične frike - na konec še njihove mere: 25 x 55 mm. Kot pravi Ziggi, so to "filtri Slovenija size", kar so vseskozi ugotavljali tudi Nizozemci, saj so ti navajeni precej manjših širin. V tolažbo jim ostane znano dejstvo, da je filter laže skrajšati kot podaljšati. Zigiji so prejkone dokaz, da legende o bajno sočni slovenski domačici in velikih pljučih Kranjcev niso iz trte izvita nakladanja ali napihovanje lokalnega superega. "Folk mi govori, da ko začneš uporabljati zigi filtre, jih ne nehaš, ker se razvadiš in jih pogrešaš." Kadilske navade se lahko tudi spreminjajo. Verjetno zato, ker - kot pravi reklamni slogan - uživaš v zvijanju z Ziggijevimi pripomočki. Kaj drugega reči kot Jah, man?